Jedro

ZPIZ-2 v tretjem odstavku 38. člena ne določa, po kateri določbi bi moral tožnik izpolniti pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Bistveno je le, da so ti pogoji izpolnjeni (ali po 27. členu ZPIZ-2, ali pa po 399. členu ZPIZ-2). V takem primeru ima zavarovanec, ki ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu pravico, da se mu mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Ker so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine od 2. 12. 2014 dalje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I., II. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 29. 5. 2015 in št. ... z dne 6. 3. 2015. Tožniku je priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, od 2. 12. 2014 dalje. Toženi stranki je naložilo, da bo o odmeri, višini in izplačevanju priznane pravice odločila s posebno odločbo v 30 dneh od pravnomočnosti te sodbe (I., II. in III. točka izreka). Zavrnilo pa je tožbeni zahtevek v delu, da se tožniku prizna pravica do izplačila 20 % starostne pokojnine tudi za čas od 29. 11. 2014 do 1. 12. 2014 ter v delu, da se mu priznajo zakonske zamudne obresti od 29. 11. 2014 dalje (IV. točka izreka).

2. Zoper I., II. in III. točko izreka je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 38. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)1. Pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine je namreč razširilo na zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po posebnem predpisu. V zadevi je nesporno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, torej pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Izpolnjuje pa pogoje za upokojitev po posebnem predpisu, to je po 87. členu Zakona o policiji (v nadaljevanju: ZPol)2 v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Iz določbe tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 izhaja, da je izplačilo 20 % starostne pokojnine mogoče priznati le zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Po mnenju tožene stranke namreč tožnik, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po posebnem predpisu, ni zajet v pojem zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev v skladu s tem zakonom, torej po ZPIZ-2. V 36. točki 7. člena ZPIZ-2 je določeno, da je starostna pokojnina pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje, ki se nanašajo na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja. Pravice so naštete v 26. členu ZPIZ-2. V določbah 27. do 29. člena pa so določeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine in pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja. Določba 399. člena ZPIZ-2 ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja. Pa tudi sicer po določbi 399. člena ZPIZ-2 pravico do starostne pokojnine pridobijo le tisti zavarovanci, ki ob njeni uveljavitvi izpolnjujejo posebne statusne pogoje, določene v posebnem zakonu. V takem primeru pa gre za pridobitev pravice do pokojnine po posebnih predpisih, ne pa po določbi ZPIZ-2, kot zmotno razlaga sodišče prve stopnje. Določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu. Tudi kasnejša sprememba (ZPIZ-2B) nasprotno, kot to meni sodišče prve stopnje, potrjuje stališče tožene stranke, da tožnik nima pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine. Glede sklicevanja na stališče Vrhovnega sodišča RS zavzeto v zadevi opr. št. VIII Ips 88/2015 z dne 14. 10. 2015 pa tožena stranka poudarja, da gre v tem primeru za povsem drugačen primer. Določba 417. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1)3 se ne nanaša na položaj kot je tožnikov. Navedena določba namreč ureja ponovno odmero oziroma odstotno povečanje pokojnine uživalcem pokojnine po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podredno, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno razsodilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)4 pazi po uradni dolžnosti.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 29. 5. 2015, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 6. 3. 2015. Z omenjeno odločbo je prvostopenjski organ tožene stranke zavrnil zahtevo za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine.

6. V zadevi je sporno, ali tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do izplačila 20 % starostne pokojnine.

7. Za presojo sporne zadeve je odločilna določba tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2, kjer je določeno, da zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se, če se zavarovanec za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65. let starosti.

8. Iz listinske dokumentacije v spisu je razvidno, da je tožnik 23. 12. 2015 vložil zahtevo za izplačilo 20 % starostne pokojnine.

9. Med strankama je nesporno, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine na podlagi 399. člena ZPIZ-2. Sporno pa je, ali bi moral izpolniti pogoje po določbi 27. člena ZPIZ-2. 10. Tudi po stališču pritožbenega sodišča ZPIZ-2 v tretjem odstavku 38. člena ne določa, po kateri določbi bi moral tožnik izpolniti pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine. Bistveno je le, da so ti pogoji izpolnjeni (ali po 27. členu ZPIZ-2, ali pa po 399. členu ZPIZ-2). V takem primeru ima zavarovanec, ki ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu pravico, da se mu mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti. Ker so ti pogoji izpolnjeni, je sodišče prve stopnje utemeljeno tožniku priznalo pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine od 2. 12. 2014 dalje.

11. Glede uporabe tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 je svoje stališče zavzelo že pritožbeno sodišče v zadevi opr. št. Psp 199/2016 z dne 8. 9. 2016. Odločitev pritožbenega sodišča je bila potrjena tudi pred revizijskim sodiščem5. Vrhovno sodišče RS pojasnjuje, da ZPIZ-2 glede pravice do izplačila 20 % zneska starostne pokojnine ne izključuje nobene skupine, ki ima pravico do starostne pokojnine. Prav tako ne določa, da lahko le zavarovanci, ki imajo pravico do starostne pokojnine na podlagi 27. in 29. člena, uveljavijo pravico do navedenega izplačila. 38. člen ZPIZ-2 govori zgolj o starostni pokojnini, in ne ločuje med starostno pokojnino, priznano po splošnih ali posebnih predpisih. To pomeni, da se ta določba nanaša na pridobitev starostne pokojnine po vseh predpisih. Nobena določba ZPIZ-2 toženi stranki ne daje pooblastila za različno obravnavanje prejemnikov starostnih pokojnin, do katere so upravičeni po različnih podlagah. Glede sklicevanja tožene stranke na novelo (ZPIZ-2B) oziroma na 39.a člen, pa pritožbeno sodišče poudarja, da v času odločanja tožene stranke o predmetni zadevi, navedena novela še ni veljala in s tem torej tudi ni odločilna za presojo sporne zadeve.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 5 Sodba Vrhovnega sodišča RS, št. VIII Ips 24/2017 z dne 7. 3. 2017.