Jedro

Če je razrešitev mogoča le iz razloga, ki je določen z zakonom, mora akt o razrešitvi vsebovati navedbo in obrazložitev zakonskega razloga za razrešitev; če tega nima, je podana bistvena kršitev določb postopka.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Vlade Republike Slovenije z dne 21.9.2000 v delu, ki se nanaša na razrešitev A.S. dolžnosti članice strokovnega sveta Agencije ...

Obrazložitev

Tožena stranka je z odločbo z dne 21.9.2000 razrešila tožečo stranko dolžnosti članice strokovnega sveta Agencije ... (v nadaljevanju agencija). Svojo odločitev je oprla na 296. člen Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZTVP), po katerem imenuje in razrešuje člane strokovnega sveta agencije Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance. Vlada Republike Slovenije je v predmetni zadevi odločila na predlog, ki ga je dal minister za finance z dopisom z dne 12.9.2000. Tožeča stranka je dne 30.10.2000 vložila tožbo proti navedeni odločbi tožene stranke. V tožbi navaja, da ji izpodbijana odločba ni bila osebno vročena. Z njeno vsebino naj bi se seznanila posredno, in sicer 2.10.2000, ko je bila obveščena, da je izpodbijano odločbo prejela agencija. Takrat je ugotovila, da je bila v kuverti, naslovljeni na agencijo, tudi odprta kuverta s povratnico, iz katere naj bi bilo razvidno, da ji je bila izpodbijana odločba poslana na Ministrstvo za finance, kjer je kuverto s povratnico odprla in prejem izpodbijane odločbe potrdila njej neznana oseba. Kot dokaz prilaga fotokopijo kuverte, ki jo je Servis skupnih služb Vlade Republike Slovenije dne 29.9.2000 odposlal z navadno pošto na agencijo, in fotokopijo kuverte, s katero ji je Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije dne 23.9.2000 odposlala izpodbijano odločbo zaradi osebne vročitve na naslov Ministrstva za finance. Navaja, da izpodbijana odločba ne vsebuje obrazložitve z navedbo razlogov za njeno predčasno razrešitev, niti pravnega pouka, kot tudi, da ji pred izdajo izpodbijane odločbe ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za sprejem odločitve o njeni razrešitvi.

Zatrjuje, da izpodbijana odločba nima zakonske podlage, saj naj bi tožena stranka zmotno uporabila materialno pravo. Sklicuje se na 298. člen ZTVP, ki taksativno določa razloge za predčasno razrešitev člana strokovnega sveta agencije. Ker po njenem mnenju ni nastopil nobeden izmed razlogov, navedenih v 298. členu ZTVP, naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita. Zato predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi v delu, ki se nanaša na njeno razrešitev dolžnosti članstva v strokovnem svetu agencije.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, dostavila pa je spise.

Tožba je utemeljena.

Agencija je ustanovljena z ZTVP kot pravna oseba z javnimi pooblastili. Strokovni svet je organ agencije (294. člen), ki ga sestavljajo predsednik in osem članov (295. člen). Člana strokovnega sveta imenuje in razrešuje Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance (1. odstavek 296. člena). Mandat člana strokovnega sveta traja pet let (2. odstavek 296. člena). Član strokovnega sveta se sme predčasno razrešiti: če to sam zahteva; če je pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot treh mesecev; zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije; če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 303. člena ZTVP; če krši prepoved uporabe notranjih informacij iz 276. člena ZTVP oziroma prepovedi iz 2. odstavka 297. člena ZTVP (298. člen).

Razrešitev člana strokovnega sveta je javnopravno upravičenje, za katerega presojo je pristojno Vrhovno sodišče Republike Slovenije v upravnem sporu po 2. točki 1. odstavka 10. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS). Sodišče je v obravnavanem upravnem sporu priznalo tožeči stranki položaj stranke.

Njeno tožbo je štelo za pravočasno. V spisih, ki jih je poslala tožena stranka, namreč ni povratnice, ki bi dokazovala, da je bila izpodbijana odločba vročena tožeči stranki. Za opravljeno vročitev pa ne zadošča samo odpošiljatev odločbe zaradi osebne vročitve, kot to izhaja iz fotokopije kuverte, ki jo je kot dokaz predložila tožeča stranka. Glede na navedeno in ob dejstvu, da tožena stranka ni poslala odgovora na tožbo in ni izkoristila možnosti podaje ugovora proti navedbam tožeče stranke, da ji izpodbijana odločba ni bila vročena, je sodišče štelo, da se je tožeča stranka dejansko seznanila z vsebino izpodbijane odločbe dne 2.10.2000. Iz odločbe tožene stranke z dne 23.9.1999 izhaja, da je bila tožeča stranka imenovana za članico strokovnega sveta agencije na ... seji Vlade Republike Slovenije dne 23.9.1999. Imenovana je bila za dobo petih let. Z izpodbijano odločbo je bila torej nesporno izvršena njena predčasna razrešitev. Po ZTVP predčasna razrešitev ni mogoča iz kateregakoli razloga, pač pa samo iz razloga, ki je taksativno naveden v 298. členu. Izpodbijana odločba bi zato kot posamični akt, ki posega v pravice tožeče stranke, morala vsebovati navedbo in obrazložitev zakonskega razloga za njeno predčasno razrešitev. Samo na tak način se namreč zagotavlja ustavna pravica do zakonitega postopka, posledično pa tudi pravica do učinkovitega sodnega varstva. Vendar pa izpodbijana odločba ne vsebuje obrazložitve o odločilnih dejstvih in okoliščinah, ki so bile relevantne za odločitev. Sodišče je zato presodilo, da je glede zakonskih razlogov za predčasno razrešitev (298. člen ZTVP) tako pomanjkljivo obrazložena, da je ni mogoče preizkusiti.

Zato je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke 1. odstavka 60. člena ZUS, v zvezi s 3. točko 3. odstavka 25. člena ZUS.