Jedro

Ker zmanjšanja oporočnih razpolaganj ni brez zahteve nujnih dedičev (in samo pod pogojem prikrajšanja nujnega deleža), je več kot jasno, da v sporu na pravdo ni mogoče napotiti oporočnega dediča (da ta zahteva, da se oporočna razpolaganja ne zmanjšajo oziroma da se darila ne vrnejo), ampak le tistega, ki prikrajšanje uveljavlja.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se na pravdo napoti zap. sin B. A. z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (med drugim)(2) odločilo, da se (predmetni zapuščinski postopek prekine in) dedinja H. A. napoti, da vloži tožbo zoper (so)dediča B. A.: - da je kot darila od zapustnice prejel – znesek 3.834,69 EUR (7.500,00 DEM) za nakup stanovanja v L. – vrednost dokumentacije za izgradnjo stan. hiše (253,14 EUR, 403,29 EUR in 430,00 EUR), - da parc. št. 1 k. o. X (do ½) ter parc. št. 2 in 3 k. o. X ne predstavljajo darila dedinji in - glede vsebine zapustničine volje v oporoki glede daril dedinji (točka I/b izreka).

2. Zoper sklep se v navedenem delu pritožuje dedinja H. A.(3) zaradi bistvene kršitve postopkovnih določb, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, to je iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena ZPP, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeno sodišče pritožbe iz v nadaljevanju navedenih razlogov ne povzema.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišča ugotavlja, upoštevajoč po uradni dolžnosti upoštevno pravilno uporabo materialnega prava,(4) da je napačna odločitev sodišča prve stopnje glede napotitve pritožnice na pravdo po prvem odstavku 213. člena ZD.(5) V obravnavani zadevi ni sporno, da je pok. A. A. z veljavno oporoko vse svoje premoženje zapustila hčerki H. A. (le-ta je edina oporočna dedinja). Zap. sin B. A. je v zapuščinskem postopku uveljavljal, da je njegov nujni delež prikrajšan. Po 8. členu ZD lahko oporočitelj z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Zapustnikovi potomci kot zakoniti dediči lahko v primeru oporočnega dedovanja (le-to ima vsled spoštovanja zapustnikove volje (tudi po njegovi smrti) prednost pred zakonitim) uveljavljajo kršitev cit. zakonske določbe s trditvami o prikrajšanju nujnega deleža, kajti pokojnikovi potomci so po prvem odstavku 25. člena ZD nujni dediči in imajo po prvem odstavku 26. člena ZD pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež. Nujni delež potomcev znaša po drugem odstavku 26. člena ZD polovico zakonitega dednega deleža.(6)

5. Postopek v primeru, ko je prikrajšan nujni delež ter sočasno upoštevanje oporočnih razpolaganj in daril ureja 34. člen ZD.(7) Po 40. členu ZD lahko zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril, s katerimi je prikrajšan nujni delež, zahtevajo samo nujni dediči. Trditve o prikrajšanju nujnega deleža zap. sina B. A. predstavljajo v obravnavanem primeru (poleg trditev o neobstoju pravice zap. prostega razpolaganja z njenim premoženjem mortis causa) po vsebini zahtevo za zmanjšanje oporočnih razpolaganj.(8) In ker zmanjšanja oporočnih razpolaganj ni brez zahteve nujnih dedičev (in samo pod pogojem prikrajšanja nujnega deleža), je več kot jasno, da v sporu na pravdo ni mogoče napotiti oporočnega dediča (da ta zahteva, da se oporočna razpolaganja ne zmanjšajo oziroma da se darila ne vrnejo), ampak le tistega, ki prikrajšanje uveljavlja, tj. v obravnavanem primeru zap. sina B. A. Nenazadnje to sledi tudi iz (i) dejstva, da je odločitev o uveljavljanju prikrajšanja prepuščena prikrajšanemu(9) in ga ta lahko uveljavlja le deloma oziroma iz (ii) dejstva, da je prikrajšanje lahko samo delno (zaradi denimo prejetih daril, pa ne v zadostni meri). Poleg tega gre za različna, običajno dalj časa trajajoča razmerja med zapustnikom in nujnimi dediči na eni strani ter med zapustnikom (oporočiteljem) in oporočnim dedičem (dediči) na drugi, pri čemer večkrat vzgibi (nagibi)(10) niso razvidni.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD pritožbi ugodilo in sklep v izpodbijanem delu spremenilo tako, da se na pravdo napoti zap. sin B. A. z zahtevkom za zmanjšanje oporočnih razpolaganj. Pritožbeno sodišče pri tem zgolj pripominja, da so v obravnavani zadevi darila, ki naj bi jih prejela dedinja, pravno pomembna zgolj v okvirih izračunavanja nujnega deleža in razpoložljivega dela ter ugotovitve vrednosti zapuščine po 28. členu ZD, ne pa morebiti ugotavljanja v posebni pravdi (upoštevajoč 181. člen ZPP in (ne)obstoj pravnega interesa za posebno pravdo z ugotovitvenim zahtevkom).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih pritožnica ni uveljavljala.

Op. št. (2): V preostalem delu (odločitev, da se predmetni zapuščinski postopek prekine (točka I izreka), da se na pravdo napoti zap. sin B. A. (točka I/a izreka) ter da je tožbo treba vložiti v roku 30 dni od pravnomočnosti tega sklepa in kaj bo v primeru, da tožba ne bo vložena (drugi stavek izreka) sklep ni predmet pritožbenega postopka (ne glede na njegovo napačnost glede vsebine napotitve zap. sin B. A. na pravdo), več v nadaljevanju; Op. št. (3): H. A., zap. hčer, je (edina oporočna) dedinja; zap. sin B. A. pa je dedič, a le pod pogojem, da je njegov nujni delež prikrajšan (več v nadaljevanju); Op. št. (4): Po drugem odstavku 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 163. členom ZD; Op. št. (5): Sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno; Op. št. (6): S tem da gre nujnemu dediču po 27. členu ZD določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavlja zapuščino, oporočitelj pa lahko tudi določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju Op. št. (7): 34. člen ZD določa: (prvi odstavek) Če je prikrajšan nujni delež, se oporočna razpolaganja zmanjšajo, darila pa vrnejo, kolikor je treba, da se dopolni nujni delež.

(drugi odstavek) Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del. (tretji odstavek) Pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril se upoštevajo tudi tista darila in oporočna razpolaganja, za katera je zapustnik odredil, naj se ne vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež.

(četrti odstavek) Od tistih daril in oporočnih razpolaganj, ki se vračunajo nujnemu dediču v njegov dedni delež, se upošteva pri ugotavljanju celotne vrednosti oporočnih razpolaganj in daril samo toliko, za kolikor ta presegajo njegov nujni delež.

Op. št. (8): Zahteva za vrnitev daril upoštevaje 35. člen ZD (po katerem se najprej zmanjšajo oporočna razpolaganja, šele nato, če prikrajšan nujni delež še ni krit, vračajo darila) ni aktualna; Op. št. (9): Njegovemu dispozitivnemu uveljavljanju; Op. št. 10): Tudi ti so pri oporočnem razpolaganju pravno relevantni (po tretjem odstavku 60. člena ZD so oporočna razpolaganja neveljavna tudi tedaj, če je bil oporočitelj v zmoti o dejstvih, ki so ga nagnila k takim razpolaganjem);