Up-130/95

19.12.1995

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe L.R., sedaj v priporu v Zavodu za prestajanje kazni zapora M., oddelek M.S., ki ga zagovarja T.K.-B., odvetnica v M.S., na seji senata dne 19.12.1995.

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. Ks 116/95 z dne 31.8.1995 v zvezi s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. 111/95 z dne 29.8.1995, zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. Ks 117/95 z dne 5.9.1995 v zvezi s sklepom preiskovalne sodnice Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. Kpr 111/95 z dne 30.8.1995 in zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru opr.št. Kp 314/95 z dne 5.10.1995 v zvezi s sklepom senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. Ks 123/95 z dne 28. 9. 1995 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v:

A.

I.

1.Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Murski Soboti je z izpodbijanim sklepom opr.št. 111/95 z dne 29.8.1995 zoper pritožnika, osumljenega storitve kaznivih dejanj po členu 196 /II- I Kazenskega zakonika RS in po členu 197/I istega zakona, odredila pripor do enega meseca iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki drugega odstavka 201. člena ZKP v zvezi s I. odstavkom 20. člena Ustave RS.

Kot je razvidno iz obrazložitve sklepa, obstoji po mnenju preiskovalne sodnice utemeljen sum, da je pritožnik storil očitana kazniva dejanja, ki naj bi bil razviden iz podatkov oziroma zabeležk delavcev UKS o pogovorih in dogovorih med ostalimi osumljenci in pritožnikom, pridobljenih z zakonito uporabo posebnih ukrepov, iz dejstva, da so policisti pritožniku zasegli mamila in iz rezultatov ekspertiz, ki potrjujejo, da gre v vseh primerih za mamilo heroin, kar vse naj bi se povezovalo z uradnimi zaznamki, ki se nahajajo v kazenskem spisu. Preiskovalna sodnica tudi meni, da obstaja realna nevarnost, da bo pritožnik na prostosti istovrstna kazniva dejanja ponavljal, in da je za odpravo te nevarnosti odreditev pripora neogibno potrebna. Kot tiste posebne in konkretne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bo pritožnik s kaznivimi dejanji nadaljeval, navaja dejstvo, da je pritožnik osumljen več posamičnih dejanj, ki so se vrstila od druge polovice leta 1994 dalje, da je šlo ves čas za obsežno in organizirano kriminalno dejavnost, nadalje da pritožnik z dejanji ni prenehal niti potem, ko je bila opravljena pri njem hišna preiskava in zaseg mamil in so se posegi kriminalistov nadaljevali, kar kaže na njegovo vztrajnost brezobzirnost in težnjo po zaslužku, ki ga promet z mamili omogoča, dejstvo, da mu je dejavnost omogočala preživljanje, saj nima redne zaposlitve in da mu je dejavnost omogočala tudi nakup mamil za lastne potrebe, saj je z mamili zasvojen. Svoj zaključek, da bi nadaljnje izvrševanje kaznivih dejanj pomenilo veliko nevarnost ne samo za zdravje, ampak kar za življenje ljudi, pa preiskovalna sodnica utemelji s konkretnima primeroma dveh oseb, ki naj bi bila pritožnikova odjemalca heroina, in ki sta umrla zaradi prevelikega odmerka mamil, z dejstvom, da so se pri pritožniku oskrbovale s heroinom tudi osebe, ki so bile v programu metadonskega zdravljenja in splošno znanim dejstvom, da je heroin mamilo, ki povzroča zelo hudo odvisnost pri uživalcih in da zdravljenje odvisnosti ni vedno uspešno.

2.Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom opr.št. Ks 116/95 pritožbo zoper sklep o priporu zavrnil kot neutemeljeno, potem ko je preizkusil obstoj utemeljenega suma in obstoj pripornega razloga - ponovitvene nevarnosti. Senat v celoti soglaša z ugotovitvami preiskovalne sodnice in se sklicuje na iste listine in iste podatke spisa. Dodaja še, da odrejenega ukrepa ni mogoče nadomestiti z blažjim sredstvom, kar argumentira z dejstvom, da gre za zelo hudo kaznivo dejanje in da storitev tega kaznivega dejanja ogroža varnost ljudi in njihovo življenje. 3. Z izpodbijanim sklepom opr. št. 111/95 z dne 30.8.1995 je preiskovalna sodnica uvedla zoper pritožnika preiskavo zaradi utemeljenega suma storitve istih kaznivih dejanj - neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po členu 196/II-I in omogočanja uživanja mamil po členu 197/I Kazenskega zakonika RS.

Po mnenju preiskovalne sodnice naj bi bil sum, da je pritožnik skupaj z ostalimi obdolženci storil očitani kaznivi dejanji, utemeljen predvsem z vsebino zapisnikov o pogovorih med obdolženci, z vsebino poročil o opravljenem tajnem opazovanju in sledenju, z zapisniki o zasegu snovi, najdenih pri obdolžencih, konkretno tudi pri pritožniku in z rezultati ekspertiz, iz katerih je razvidno, da gre za heroin, v spisu pa naj bi se nahajale tudi posamezne izjave v obliki uradnih zaznamkov, ki sum prav tako potrjujejo.

4.Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Murski Soboti je s sklepom opr.št Ks 117/95 z dne 5.9.1995 pritožbo zoper sklep o uvedbi preiskave zavrnil kot neutemeljeno. V obrazložitvi se sklicuje na iste podatke oziroma dokaze kot preiskovalna sodnica.

5.S sklepom senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. Ks 123/95 z dne 28.9.1995 se pritožniku na predlog preiskovalne sodnice podaljšuje pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti za en mesec.

Senat ugotavlja, da je predlog za podaljšanje pripora utemeljen, ker preiskovalni sodnik v roku enega meseca iz utemeljenih razlogov (zaslišanje priče po zaprošenem sodišču, izdelava izvedenskega mnenja, zadrževanje spisa na Ustavnem sodišču) ni mogel končati preiskave in ker je še vedno podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti. V nadaljnji obrazložitvi sklepa senat kratko obrazloži obstoj utemeljenega suma, v katerega sicer ne dvomi, in ki naj bi bil pravilno ugotovljen v sklepu o preiskavi. Izrecno se sklicuje na zabeležke pogovorov, ki so jih naredili delavci UNZ na podlagi odredbe sodišča, in iz katerih naj bi bilo razvidno, da je šlo za dogovor med pritožnikom in ostalimi soobdolženci glede mamila. Sklicuje se še na dejstvo, da so bila pritožniku mamila tudi zasežena. V zvezi s pripornim razlogom pa senat kot relevantne okoliščine navaja težo kaznivega dejanja, "katerega povzročitev povzroča trajne in nepopravljive posledice na ljudeh", storilčevo vztrajnost in brezobzirnost, nezaposlenost in dejstvo, da je brez sredstev za preživljanje ter dejstvo, da storitev očitanih kaznivih dejanj omogoča precejšne zaslužke.

Senat zaključuje, da je na podlagi navedenih okoliščin podana realna nevarnost, da bi pritožnik na prostosti kazniva dejanja ponavljal, pripor pa je neogibno potreben tudi zato, da se zagotovi varnost ljudi, saj se število odvisnikov od heroina na območju sodišča močno povečuje, pa tudi do smrti dveh odvisnikov zaradi prevelikega odmerka je že prišlo.

6.Višje sodišče je s sklepom opr.št. Kp 314/95 z dne 5.10.1995 pritožbo pritožnikove zagovornice zoper sklep o podaljšanju pripora zavrnilo kot neutemeljeno. Po ugotovitvi, da "vsekakor obstaja utemeljen sum, da je pritožnik storil očitani mu kaznivi dejanji", ocenjuje, da gre za "dokaj obsežno kriminalno dejavnost in za kaznivi dejanji, ki pomenita izredno veliko družbeno nevarnost, ker gre za neupravičeno dajanje v promet takozvane trde droge - heroina". V celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da se s priporom zagotavlja varnost ljudi in da obstaja realna nevarnost, da bi pritožnik na prostosti kazniva dejanja ponavljal. Sklicuje se na iste okoliščine kot sodišče prve stopnje, dodaja pa še, da je kriminalna dejavnost pritožnika obsežnejša kot dejavnost ostalih obdolžencev in da zato ni umestna primerjava z obdolžencema, ki sta na prostosti, da pritožbena navedba, da bi lahko za pritožnika na prostosti skrbela mati, nima posebne teže in da obdolženčevo zdravljenje ne predstavlja odločilne okoliščine, ker ozdravitev od drog pomeni daljši časovni proces, sicer pa zoper pritožnika ne teče postopek zato, ker je sam užival droge, ampak zato, ker jih je neupravičeno dajal v promet.

II.

7.Pritožnik je dne 12.9.1995 vložil ustavno pritožbo zoper sklep o odreditvi pripora in zoper sklep o uvedbi preiskave, dne 26.10.1995 pa še zoper sklep o podaljšanju pripora. Ker se obe ustavni pritožbi nanašata na sodne odločbe, izdane v istem kazenskem postopku, je Ustavno sodišče štelo ustavno pritožbo, vloženo dne 26.10.1995, za razširitev že vložene ustavne pritožbe. Pritožnik z ustavno pritožbo uveljavlja kršitev temeljne človekove pravice iz 20. člena Ustave. Trdi, da se njegova ustavno varovana pravica do osebne svobode krši tako s sklepoma o odreditvi in podalšanju pripora, kot tudi s sklepom o uvedbi preiskave. Izdani sklep o uvedbi preiskave namreč po mnenju pritožnika predstavlja le "dokončno odločitev glede utemeljenega suma kot osnovnega pogoja za odreditev pripora". Odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnosti je po pritožnikovih navedbah protiustavna zato, ker poseg v njegovo prostost sploh ni neogibno potreben, pa tudi utemeljen sum, da je storil očitani kaznivi dejanji, ni podan.

V zvezi z obstojem utemeljenega suma pritožnik poudarja, da zbrani dokazi ne utemeljujejo zaključka, da se je ukvarjal z dajanjem mamil v promet, kupovanjem mamil z namenom prodaje in združevanja s sostorilci s takšnim namenom. Po mnenju pritožnika kažejo le na to, da je pritožnik mamilo posedoval in da velja za zasvojenega z mamilom, kar pa ni opredeljeno kot kaznivo dejanje. Ko pritožnik obrazlaga, da ne obstojijo ne zakonski in ne ustavni razlogi za odreditev pripora iz ponovitvene nevarnosti, navaja kot pomembne okoliščine predvsem dejstvo, da je nekaznovan, da je skupina domnevnih sostorilcev že razkrita, da se dva od njih branita s prostosti, da v času od razkritja ni storil novega kaznivega dejanja, da se je sam odločil za zdravljenje, in da je sedaj na zdravljenju v bolnici v Ormožu, ne da bi bili odrejeni kakšni posebni ukrepi v zvezi z njegovim položajem pripornika. V vlogi z dne 26.10.1995 navaja še, da je pred prijetjem s strani policistov imel delo, ki ga je izgubil prav po zaslugi policistov, da ima zagotovljeno hrano in stanovanje pri materi ter da trditev v sodnih sklepih o zaslužkih v zvezi s prodajo mamil nima nobene dokazne podlage. Opozarja na vsebino zdravniškega poročila Psihiatrične bolnice Ormož, ki potrjuje pritožnikovo trditev, da je "zlorabljal" mehke droge, da je bil zadnja tri leta na igli in da je njegova dnevna potreba 2-3 g heroina, uspešno opravljena detoksikacija in zdravljenje v priporu pa naj bi potrjevalo, da je pritožnikova pripravljenost na zdravljenje resno mišljena. Po pritožnikovem mnenju naj bi šlo za celo vrsto novih okoliščin, ki jih izpodbijana sklepa o podaljšanju pripora "enostavno ignorirata". Vse navedene okoliščine naj bi po mnenju pritožnika kazale, da ni nobene bojazni, kaj šele realne nevarnosti, da bi na prostosti nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj oziroma, da njegov pripor za varnost ljudi ni neogiben.

Pritožnik Ustavnemu sodišču predlaga, da izpodbijane sodne odločbe odpravi in s tem odpravi tudi odrejeni oziroma podaljševani pripor, podrejeno pa, da jih vrne pristojnemu sodišču v novo odločanje.

B.

Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon.

Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

Merila, po katerih je v skladu z ustavnimi določbami in določbami ZKP kot predpisa, ki ustavne določbe konkretizira, dopustno odrediti pripor iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, je Ustavno sodišče že opredelilo v odločbah, v katerih je odločalo o ustavnosti odrejenih odvzemov prostosti, tako v zadevi Up 57/95, 75/95 in Up 74/95, in se nanje sklicuje tudi v tej zadevi.

9.Po pregledu izpodbijanih sodnih odločb in kazenskega spisa Okrožnega sodišča v Murski Soboti opr.št. Kpr 111/95 in ob upoštevanju navedenih meril Ustavno sodišče ugotavlja, da je sodišče pri odreditvi in podaljšanju pripora zoper pritožnika ravnalo v skladu z ustavnimi določbami in določbami ZKP, ki določajo pogoje za odreditev podaljšanja pripora iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, in da zato z izpodbijanimi sodnimi odločbami očitno ni bila kršena pritožnikova ustavna pravica do osebne svobode.

10.Ker sklep o uvedbi preiskave ob odločanju o priporu še ni bil izdan oziroma še ni bil pravnomočen, je bilo sodišče, kot pravilno ugotavlja izvenobravnavni senat, dolžno ugotoviti in obrazložiti obstoj utemeljenega suma kot osnovne predpostavke, ki se po Ustavi in ZKP zahteva za odreditev pripora, v sklepu o odreditvi pripora. To je sodišče tudi storilo, s tem da je, tako preiskovalna sodnica kot tudi senat na podlagi pritožbe, navedlo relevantne listine oziroma podatke iz sodnega spisa in iz njih povzelo okoliščine oziroma dejstva, ki kažejo na storitev očitanih kaznivih dejanj. Obstoj utemeljenega suma je sodišče v skladu s 181. členom ZKP ponovno preizkusilo in obrazložilo v sklepu o podaljšanju pripora, pri čemer ni našlo novih ali drugačnih okoliščin od tistih, ki so obstajale ob odreditvi pripora oziroma ob uvedbi preiskave. Novih ali drugačnih okoliščin ne navaja niti pritožnik v ustavni pritožbi, zato Ustavno sodišče ne dvomi v pravilnost sodne odločitve.

Sodišče je po oceni Ustavnega sodišča pravilno ugotovilo in obrazložilo tudi priporni razlog, saj je ugotovilo tako element neogibne potrebnosti odrejenega pripora za varnost ljudi in sorazmernosti z drugo, prav tako varovano ustavno dobrino, to je varnostjo drugih ljudi, kot tudi nevarnost, da bi pritožnik na prostosti kaznivo dejanje ponovil.

Pri odreditvi pripora je sodišče ugotovilo in navedlo številne okoliščine, in sicer konkretne, pa tudi splošne, ki jih je povezalo s položajem pritožnika. Okoliščine, ki jih navaja sodišče v sklepu o odreditvi pripora, predvsem kontinuiteta pritožnikovega delovanja, njegova vztrajnost, ki jo je kazal tudi po tem, ko je vedel, da je pod nadzorom policije, so , v povezavi z njegovo nezaposlenosjo, po oceni Ustavnega sodišča tehtne in prepričljivo kažejo na verjetnost ponovitve kaznivega dejanja. Neogibna potrebnost pripora za varnost ljudi pa je poleg dejstva, da gre za sum storitve takšnega kaznivega dejanja, ki samo po sebi predstavlja nevarnost za varnost ljudi, za njihovo zdravje, lahko celo za njihovo življenje, v izpodbijanem sklepu prepričljivo utemeljena s konkrenima primeroma dveh oseb, ki naj bi bili pritožnikova odjemalca heroina, in ki naj bi zaradi velikega odmerka mamil umrla. Ustavno sodišče ocenjuje, da pritožnikove navedbe ne morejo omajati zaključkov sodišča iz razlogov, ki jih navaja že sodišče, ko odgovarja na navedbe pritožnikove zagovornice, in da je sodišče argumente za odreditev pripora in zoper njo pravilno pretehtalo in utemeljilo.

V ustavni pritožbi zoper sklep o podaljšanju pripora pritožnik kot nove okoliščine navaja poročilo o psihiatričnem zdravljenju, dosedanji uspešen potek detoksikacije in zdravljenja odvisnosti, poudarja pa še možnost preživljanja pri materi in opozarja na dejstvo, da je izgubil delo po zaslugi policistov. Dosedanji uspešen potek zdravljenja, kot pravilno ugotavlja Višje sodišče, tudi po mnenju Ustavnega sodišča ne predstavlja zagotovila ne glede pritožnikove dokončne ozdravitve in še manj glede njegovega ravnanja na prostosti, še posebej v povezavi z nespornim dejstvom, da je brez zaposlitve. Tudi če bi pritožnika (kot polnoletno osebo) na prostosti v celoti preživljala mati, ostaja zaradi dejstva, da je brez rednih dohodkov in dejstva, da je z mamili zasvojen, saj sam pravi, da je njegova redna potreba 2-3 g heroina na dan, verjetnost da bi se na prostosti začel ukvarjati z njihovo preprodajo.

Ker torej nove okoliščine, ki jih navaja pritožnik v ustavni pritožbi, niso odločilnega pomena, vse ostale, ki so razvidne iz podatkov sodnega spisa in jih je v izpodbijanih sklepih sodišče obširno obrazložilo, pa ostajajo nespremenjene, sprejema Ustavno sodišče odločitev sodišč glede obstoja ponovitvene nevarnosti kot pravilno in utemeljeno.

11.Ustavna pritožba je očitno neutemeljena tudi v delu, v katerem pritožnik izpodbija sklep sodišča o uvedbi preiskave. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je bil sklep o uvedbi preiskave zoper pritožnika izdan po tem, ko je bil izdan sklep o priporu, in da je tudi kasneje postal pravnomočen ter da je zato sodišče ob odrejanju pripora utemeljenost suma presojalo neodvisno od uvedbe preiskave. Tudi ob podaljšanju pripora je sodišče ponovno in samostojno, ne glede na vsebino sklepa o uvedbi preiskave, ugotavljalo obstoj utemeljenega suma kot pogoja za podaljšanje pripora. Izdani sklep o uvedbi preiskave torej v konkretnem primeru na odreditev pripora in podaljšanje pripora in s tem na odvzem prostosti pritožniku ni imel neposrednega vpliva, zato pritožnikova ustavna pravica do prostosti z izpodbijanim sklepom o uvedbi preiskave ni bila kršena.

C.

12.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) v senatu, ki so ga sestavljali predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič in člana dr. Peter Jambrek in dr. Janez Šinkovec. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik senata dr. Boštjan M. Zupančič