Jedro

Učinek pravnomočnosti sodne odločbe je v vezanosti strank in sodišča na odločitev, zato taisti ugovor v tem postopku ni več dopusten. Tudi v smislu ugovora po izteku roka iz 56. in 56.a člena ZIZ ne. V tej zadevi je že pravnomočno odločeno, da je zastavitelj (sedaj pa pritožnik kot njegov pravni naslednik) zavezan trpeti prodaje nepremičnin kljub citirani Pogodbi o prevzemu dolga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upniki krijejo sami stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor (hipotekarnega) dolžnika A. A. z dne 20. 12. 2019. 2. Dolžnik se je proti sklepu pritožil iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru (hipotekarnega) dolžnika z dne 20. 12. 2019 zoper sklep z dne 22. 11. 2019 ugodi, sklep razveljavi in izvršilni postopek v tem delu ustavi, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upniki so v odgovoru na pritožbo predlagali zavrnitev pritožbe. Navedli so, da je pritožnik stopil v postopek v fazi, v katerem se je takrat nahajal, prvotni dolžnik pa je iz istega ugovornega razloga že napadel sklep o izvršbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi z dne 17. 7. 2001 dovolilo izvršbo zoper zastavitelja B. B. Sklep o izvršbi je pravnomočen (gl. sklep VSL III Cp 392/2002 z dne 15. 5. 2012). Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 22. 11. 2019 izvršilni postopek nadaljevalo zoper sedanjega pritožnika kot novega zemljiškoknjižnega lastnika predmeta izvršbe.

6. Višje sodišče v celoti pritrjuje vsem razlogom, ki jih je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa jasno in pravilno navedlo. Pritožnik v pritožbi ponovno odpira presojo pravne narave Pogodbe o prevzemu dolga št. 000 (B13), sklenjene med dolžnikom po kreditni pogodbi (C. d. o. o.) in prevzemnikom (D. d. o. o.) ter upnikom po izvršilnem naslovu (E., d. d.). Ker pa je v tej zadevi že pravnomočno odločeno o ugovoru, da zastavitelj (oziroma njegov pravni predhodnik B. B.) ne more biti dolžnik (gl. citirano odločbo VSL, zlasti razloge v tretjem odstavku na 4. strani odločbe),1 je odločitev sodišče že iz tega razloga pravilna. V tej zadevi je že pravnomočno odločeno, da je zastavitelj (sedaj pa pritožnik kot njegov pravni naslednik) zavezan trpeti prodaje nepremičnin kljub citirani Pogodbi o prevzemu dolga. Učinek pravnomočnosti sodne odločbe pomeni vezanost strank in sodišča na odločitev, zato taisti ugovor v tem postopku ni več dopusten. Tudi v smislu ugovora po izteku roka iz 56. in 56.a člena ZIZ ne. Pritožnik je stopil v postopek v fazi, v kateri se je nahajal postopek z dnem vstopa, to je 22. 11. 2019 (četrti odstavek 24. člena ZIZ).

7. Ko sedaj pritožnik v pritožbi izpodbija nepopolnost predloga za izvršbo, višje sodišče odgovarja, da je sklep o izvršbi pravnomočen. To ni dopusten ugovorni razlogi iz 56. člena in prvega odstavka 56.a člen ZIZ.

8. Na pritožbene navedbe v zvezi s prenosom terjatve na novega upnika, saj naj bi upnik po izvršilnem naslovu na F. d. o. o. ne bi mogel več pravic kot jih ima sam, je bilo odgovorjeno že zgoraj, saj pritožnik dejansko s tem pritožbenim razlogom ponovno odpira vprašanje, o katerem je VSL v zgoraj citirani odločbi že odločilo. Ko pritožnik opozarja, da je prišlo samo do odstopa terjatve po Kreditni pogodbi 1, višje sodišče odgovarja, da je dolžnikovo pravno naziranje zmotno. Iz izvedbene pogodbe o odstopu terjatve št. 2 izhaja, da se na prevzemnika F. d. o. o. prenaša celotna terjatev po Kreditni pogodbi 1 oziroma da gre za prevzem terjatve po Pogodbi 3 in 4 do kreditojemalca C. d.o.o.. To pa sta kreditni pogodbi, glede katere je bila potem sklenjena pogodba o prenosu terjatev.

9. Kolikor meni pritožnik, da s prenosom terjatve na novega upnika preneha tudi zavarovanje z zastavno pravico, je takšno pravno stališče zmotno. Iz prvega odstavka 418. člena Obligacijskega zakonika – OZ izhaja, da s terjatvijo preidejo na prevzemnika stranske pravice, torej tudi hipoteka.

10. Višje sodišče je odgovorilo na pritožbene navedbe in argumente, ki so po presoji višjega sodišča pravno pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ker le-ti niso utemeljeni, tisti razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), pa niso podani, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upniki so v odgovoru na pritožbo priglasili nadaljnje izvršilne stroške, ki jih višje sodišče ni priznalo. Upniki namreč z odgovorom niso bistveno prispevali k odločitvi višjega sodišča (peti odstavek 38. člena ZIZ). V tej zadevi je vendarle bistveno, da so bila vsa pravno pomembna vprašanja razčiščena že leta 2002 z odločitvijo višjega sodišča. 1 Dolžniku (pritožnikovemu pravnemu predhodniku) je pojasnilo, zakaj je treba pogodbo o prevzemu dolga šteti za pogodbo o pristopu k dolgu.