Jedro

Dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice sploh ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina. Dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo, ali izpolnjuje pogoje, da je verodostojna listina, zato v tem primeru ni pomembno. S tem so izpolnjene vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. V kakšnem drugačnem primeru bi utegnilo biti tudi drugače. Po uveljavitvi novele ZIZ-E namreč izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi menice le na podlagi trditve o njenem obstoju, ne pa na podlagi same menice. Glede na vsebino ugovora zoper sklep o izvršbi bi bilo treba v takem primeru dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali pa mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se spremeni tako, da se pritožbi ugodi ter se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovor zavrne.

Dolžnik mora upniku povrniti 743,40 EUR stroškov postopka v 8 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na upnikov predlog izdalo predhodno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, ki jo je upnik izkazal s sklepom o izvršbi na podlagi menice, zoper katerega je dolžnik pravočasno ugovarjal. Na dolžnikov ugovor je svoj sklep spremenilo tako, da je predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča je Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava, ker naj bi sodišči prve in druge stopnje zaradi nepravilne uporabe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ nepravilno uporabili prvi odstavek 257. člena ZIZ. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga zaradi pridobitve stališča o pravnem vprašanju ali ima sodišče ob preizkušanju pogojev za izdajo predhodne odredbe po 257. členu in 1. točki prvega odstavka 258. člena ZIZ tudi pooblastilo za presojanje, ali je menica, ki je bila podlaga za izdajo sklepa o izvršbi, verodostojne listina. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa spremeni tako, da ugovor zoper sklep o predhodni odredbi zavrne.

4. Sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti vročilo obema strankama. Upnik je odgovoril, da z njo soglaša, dolžnik pa nanjo ni odgovoril. 5. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

6. Po določbi prvega odstavka 257. člena ZIZ izda sodišče predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. S 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ pa je predpisano, da se šteje, da je nevarnost podana, če se predlog za zavarovanje s predhodno odredbo opira na plačilni nalog ali sklep o izvršbi, izdan na podlagi menice (ali čeka), proti kateremu je bil pravočasno vložen ugovor.

7. Po drugem odstavku 41. člena ZIZ je moral upnik predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine to listino priložiti. Z novelo ZIZ-E je bila v zvezi z uvedbo elektronske izvršbe ta določba spremenjena tako, da listine ni treba več priložiti, ampak jo je treba v predlogu le določno označiti. Sodišči prve in druge stopnje sta zavzeli stališče, da je izvršilno sodišče po prejšnji ureditvi v postopku izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine presodilo, ali je priložena listina pravilno opredeljena kot verodostojna listine, po novi ureditvi pa te presoje ni več. Po določbi drugega odstavka 44. člena ZIZ izvršilno sodišče celo obvesti dolžnika, da vsebine verodostojne listine ni preverilo. Zaradi te spremembe ZIZ naj bi bilo torej v primeru, ko je na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi menice kot verodostojne listine, zoper katerega je vložen pravočasen ugovor, dopuščeno v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi presojati, ali menica izpolnjuje vse pogoje, da je verodostojna listina po drugem odstavku 23. člena ZIZ in ali je tako podana neizpodbojna domneva obstoja nevarnosti iz 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ugotovilo, da upnik ni predložil protesta menice, kar je po določbi drugega odstavka 23. člena ZIZ pogoj, da je menica verodostojna listina. Pritožbeno sodišče je temu stališču pritrdilo (glej razloge izpodbijanega sklepa v zadnjem odstavku na 2. strani). Sodišči sta tako ugotovili, da domneva ni podana, zato sta predlog za izdajo predhodne odredbe zavrnili.

8. V obravnavanem primeru ni sporno, da je pristojno izvršilno sodišče izdalo sklep o izvršbi na podlagi menice, na katero se je v predlogu skliceval upnik. Sporno ni niti to, da je bil zoper sklep o izvršbi pravočasno vložen ugovor. Vendar dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi menice sploh ni ugovarjal, da menica, na katero se je skliceval upnik, ne izpolnjuje pogojev, da bi bila verodostojna listina, na kar je utemeljeno opozorilo Vrhovno državno tožilstvo v zahtevi za varstvo zakonitosti. Dejstvo, da izvršilno sodišče ni imelo pred seboj menice, da bi presodilo, ali izpolnjuje pogoje, da je verodostojna listina, zato v tem primeru ni pomembno. S tem so izpolnjene vse predpostavke za izdajo predhodne odredbe po prvem odstavku 257. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Pogoji za izdajo predhodne odredbe se za tak primer torej niso nič spremenili.

9. Ob pravilni uporabi določb prvega odstavka 257. člena in 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ sta v obravnavanem primeru izpolnjeni obe predpostavki za izdajo predhodne odredbe. Glede na to je Vrhovno sodišče po določbi prvega odstavka 380. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ izpodbijana sklepa spremenilo.

10. V kakšnem drugačnem primeru bi utegnilo biti tudi drugače. Po uveljavitvi novele ZIZ-E namreč izvršilno sodišče izda sklep o izvršbi na podlagi menice le na podlagi trditve o njenem obstoju, ne pa na podlagi same menice. Če bi v takem primeru dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi ugovarjal na primer to, da menice sploh ni, potem v postopku odločanja o ugovoru zoper sklep o predhodni odredbi ne bi bilo mogoče omejiti preizkusa predhodne odredbe le na vprašanji, ali je bil izdan sklep o izvršbi na podlagi menice (pravilneje trditve o njenem obstoju) in ali je bil proti njemu pravočasno vložen ugovor. Glede na vsebino ugovora zoper sklep o izvršbi bi bilo treba v takem primeru dopustiti širšo presojo o tem, ali obstaja neizpodbojna domneva o obstoju nevarnosti v smislu 257. člena ZIZ ali pa mora upnik nevarnost izkazati za verjetno.

11. Na podlagi določbe drugega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je Vrhovno sodišče odločilo o stroških vsega postopka. Dolžniku je naložilo, da jih mora povrniti upniku (peti odstavek 38. člena ZIZ). Stroški so odmerjeni po Odvetniški in Taksni tarifi glede na vrednost spornega predmeta.