Jedro

Sodišče prve stopnje je izhajalo z zmotnega stališča, da tožena stranka tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi smela očitati konkretnih napak in nepravilnosti, ker bi to lahko bil le predmet odpovedi iz razloga nesposobnosti po 3. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR, ne pa razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zaradi takšnega zmotnega stališča sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali so očitki, navedeni v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, resnični.

Tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela velja splošna določba 2. odstavka 86. člena ZDR o tem, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Pisna obrazložitev ni ustrezna, če je v njej navedeno le, da je odpoved podana zaradi negativne ocene poskusnega dela, temveč mora biti bodisi v odpovedi bodisi v oceni poskusnega dela tudi dovolj konkretno navedeno, zakaj je bilo poskusno delo negativno ocenjeno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje (točki I, II, 1. odstavek točke III, točki IV in V izreka) se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nezakonita izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 7. 2012, ki jo je tožena stranka podala tožniku (točka I izreka). Ugotovilo je, da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki ni prenehalo 8. 8. 2012 in je trajalo do 4. 9. 2013 (točka II izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku za čas od vključno 8. 8. 2012 do 4. 9. 2013 prizna vse pravice iz delovnega razmerja in mu izplača nadomestilo plače v mesečni bruto višini kot če bi delal in mu po odbitku davkov in prispevkov izplača mesečna neto nadomestila plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. dne v mesecu ter ga za isto obdobje prijavi v zavarovanje za vpis v matično evidenco pri ZPIZ (1. odstavek točke III izreka). Zavrnilo je, kar je tožnik zahteval več, to je poziv na delo (2. odstavek točke III izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku izplača odškodnino v bruto znesku 18.000,00 EUR, odvede ustrezne dajatve ter tožniku izplača neto znesek v roku 8 dni brezobrestno, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka IV izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožniku v roku 15 dni povrne stroške postopka v znesku 1.853,06 EUR, po preteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka V izreka).

Zoper takšno sodbo se tožena stranka pritožuje iz vseh treh pritožbenih razlogov, navedenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami). Navaja, da sodišče prve stopnje v točkah 12 do 15 obrazložitve pravilno povzema vsebinske razloge, zaradi katerih je tožena stranka tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, vendar pa te razloge zmotno tolmači kot razloge, zaradi katerih bi lahko tožniku podala zgolj odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi nesposobnosti. Poskusno delo pomeni preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela na delovnem mestu, kot je definirano s pogodbo o zaposlitvi. Pri poskusnem delu gre za konkretno ugotavljanje zmožnosti (znanja in sposobnosti) za opravljanje konkretnega dela, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi. Nejasno in kontradiktorno je stališče sodišča prve stopnje, da pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusa delodajalec delavca ne obdolži za posamezne napake pri delu, ampak zgolj oceni, da je bilo poskusno delo neuspešno. Stališču sodišča prve stopnje se zato ne presoja vsakega posameznega ravnanja delavca, ampak se presoja le utemeljenost ocene o neuspešno opravljenem poskusnem delu v celoti. Takšno stališče sodišča prve stopnje je nejasno in kontradiktorno ter samo s seboj v nasprotju, tako da izpodbijane sodbe ni možno preizkusiti, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Prav tako je podano nasprotje med tem, kar se v izpodbijani sodbi navaja o vsebini izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in med samo odpovedjo. Tožena stranka je v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretizirala posamezne napake in nepravilnosti tožnika ravno zato, da bi utemeljila in zadovoljivo obrazložila negativno oceno tožnikovega poskusnega dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 s spremembami) ne določa, kakšne narave morajo biti razlogi, ki utemeljujejo delodajalčevo oceno o neuspešno opravljenem poskusnem delu. Zakonodajalec je pustil delodajalcu dovolj manevrskega prostora, da po svoji diskreciji obrazloži razloge za odpoved bodisi kot krivdne ali nekrivdne in da odloči, da nadaljevanje dela z določenim delavcem ni več mogoče. Odpovedni razlog nesposobnosti po 3. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR se lahko v praksi po vsebini tudi „pokriva“ oziroma obstaja hkrati z razlogi za odpoved iz razloga neuspešno opravljenega poskusnega dela. V obeh primerih je delodajalec do te mere nezadovoljen z delom delavca, da z njim ne želi več nadaljevati delovnega razmerja zaradi pomanjkanja sposobnosti za opravljanje konkretnega dela. Tožena stranka je tožniku v resnici očitala nesposobnost za vodenje proizvodnih procesov, s tem ko je konkretno navajala nepravilnosti na strani tožnika, pa je le pojasnila, na podlagi katerih razlogov je prišla do zaključka o nesposobnosti tožnika za vodenje proizvodnih procesov. Tožena stranka je tožniku upravičeno očitala nestrokovnost in posledično tudi to štela kot razlog za negativno oceno poskusnega dela. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku je zakonita, zato sodna razveza pogodbe ni v skladu z zakonom. Sodišče prve stopnje je tožniku tudi dosodilo previsoko odškodnino, saj je tožnik zaposlen v svojem podjetju in ima visoko izobrazbo, kar pomeni, da ni eksistenčno ogrožen. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožnikov zahtevek v celoti zavrne.

Tožnik je v odgovoru na pritožbo prerekal pritožbene navedbe tožene stranke in predlagal, da drugostopenjsko sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

Pritožba je utemeljena.

Na podlagi 2. odstavka 350. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani del prvostopenjske sodbe (tožena stranka ne more imeti pravnega interesa za izpodbijanje zavrnilnega dela izpodbijane sodbe) preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožba neutemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, češ da so si razlogi izpodbijane sodbe sami s seboj v nasprotju. Razlogi izpodbijane sodbe glede tega, kaj mora vsebovati izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela so sicer napačni, vendar pa to ne pomeni, da ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je sploh ne bi bilo možno preizkusiti. Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP je namreč podana le v primeru, če ima izpodbijana sodba takšne pomanjkljivosti, da je sploh ni možno preizkusiti.

Z navedbo, da je podano nasprotju med tem, kar se v razlogih izpodbijane sodbe navaja o vsebini izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in med samo odpovedjo, pritožba smiselno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa med tem, kar se v razlogih izpodbijane sodbe navaja o vsebini izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila tožniku dana zaradi negativne ocene poskusnega dela ter vsebino te odpovedi ni nobenega nasprotja. Nasprotno, sodišče prve stopnje v 12. točki obrazložitve obširno citira kaj vse je tožena stranka tožniku očitala v oceni poskusnega dela in v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ti povzetki pa niso v nasprotju z vsebino same odpovedi. Navedeno pomeni, da smiselno zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

Kljub temu, da je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe zelo na široko povzelo tako vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot tudi izpovedbe strank ter zaslišanih prič, pa vseh teh dokazov po vsebini sploh ni ocenilo. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz zmotnega stališča, da tožena stranka tožniku v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ne bi smela očitati konkretnih napak in nepravilnosti, češ da bi to lahko bil le predmet odpovedi iz razloga nesposobnosti po 3. alineji 1. odstavka 88. člena ZDR, ne pa razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Zaradi takšnega zmotnega stališča sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo ali so očitki, navedeni v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi resnični, čeprav je glede tega vprašanja izvajalo dokaze z zaslišanjem strank, prič in z vpogledom v listinsko dokumentacijo.

Namen poskusnega dela je preizkus znanja in sposobnosti delavca za opravljanje dela, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, torej preizkus, ali je delavec, ki sicer izpolnjuje formalne pogoje predpisane izobrazbe in delovnih izkušenj, v praksi sposoben opravljati delo in ali ustreza pričakovanju delodajalca. Institut poskusnega dela tako pomeni varovalko, ki naj bi preprečevala zaposlitev kandidata, ki ni primeren za delo na določenem delovnem mestu, po drugi strani pa delavcu tudi omogoča, da se seznani z delom in ugotovi ali mu to delo ustreza. Ocena delodajalca, da delavec v času poskusnega dela ni izpolnil njegovih pričakovanj, mora biti takšna, da omogoča tudi preizkus. Zaradi navedenega je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi negativne ocene poskusnega dela ni možno presojati, ali držijo konkretni očitki, s katerimi delodajalec utemeljuje, da delavec ni uspešno opravil poskusnega dela.

Zakonske določbe o poskusnem delu so sicer v resnici skromne in ne vsebujejo nobenih postopkovnih določb, vendar pa to ne pomeni, da bi iz njih izhajalo, da je v oceni negativnega poskusnega dela potrebno zapisati zgolj to, da ga delavec ni uspešno opravil. Nasprotno, tudi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela velja splošna določba 2. odstavka 86. člena ZDR o tem, da mora delodajalec v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in na njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Pisna obrazložitev odpovednega razloga v smislu navedene določbe v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, ni ustrezno, če je v njej navedeno le, da je odpoved podana zaradi negativne ocene poskusnega dela, temveč mora biti bodisi v odpovedi bodisi v oceni poskusnega dela tudi dovolj konkretno navedeno, zakaj je bilo poskusno delo negativno ocenjeno.

Tožena stranka je obveznost iz 2. odstavka 86. člena ZDR izpolnila in tako v oceni o neuspešnosti opravljenega poskusnega dela (priloga A10) kot tudi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (priloga A11) obširno navedla, zakaj ocenjuje, da tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela. Prav gotovo npr. ugotovitev tožene stranke, da tožniku kljub navodilom, priporočilom in opozorilom nadrejenih delavcev in sodelavcev ni izboljšal oziroma odpravil napak in ni pokazal ustreznih sposobnosti in znanj za delo na tem delovnem mestu, utemeljuje oceno, da tožnik ni izpolnil pričakovanj, ki jih je imela tožena stranka. Navedeno še toliko bolj velja za konkreten očitek, da je tožnik odgovoren za neuspešen prenos novega projekta ... ali pa za očitek, da se je ob pregledu dnevnega izmeta pogosto ugotovilo, da se podatki, ki jih je predstavljal tožnik za del proizvodnje, za katerega je odgovarjal, niso ujemali z dejanskim stanjem, ki je bilo ugotovljeno na podlagi tabele kazalnikov. Ti in tudi drugi razlogi, ki jih navaja izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma ocena o neuspešnosti opravljenega poskusnega dela so prav gotovo lahko razlog za negativno oceno uspešnosti opravljenega poskusnega dela in potem tudi razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 6. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR.

Zmotnost stališča, da bi tožena stranka tožniku morala podati redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, je razvidna tudi iz določbe 5. odstavka 125. člena ZDR. Ta določa, da v času trajanja poskusnega dela delodajalec delavcu ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali zaradi postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. Navedena določba tako pomeni, da tožena stranka v času poskusnega dela tožniku sploh ne bi smela podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

V tem sporu je bistveno, da razlogi, ki jih navaja tožena stranka v izpodbijani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma v predhodni oceni o neuspešnosti opravljanega poskusnega dela, lahko pomenijo razlog, zaradi katerega je delodajalec utemeljeno ocenil, da tožnik poskusnega dela ni opravil uspešno oziroma da ni izpolnil njegovih pričakovanj na delovnem mestu direktorja proizvodnje in so torej lahko razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela.

Zaradi zmotnega stališča, da tožena stranka iz razlogov, ki so navedeni v oceni neuspešnosti opravljenega poskusnega dela, tožniku sploh ne bi smela podati izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi 6. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, temveč kvečjemu redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo sicer izvedenih dokazov v zvezi z resničnostjo razlogov, ki so navedeni v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, saj sodišče prve stopnje sploh ni ugotavljalo dejstev, ki so pomembna za odločitev v tem sporu, čeprav je glede teh dejstev sicer izvajalo dokaze. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka in odpraviti te pomanjkljivosti, saj bi bilo to tudi povsem neracionalno. Sodišče prve stopnje je izvedlo vse potrebne dokaze, vendar jih ni dokazno ocenilo zaradi zmotnega stališča, da sploh ni pomembno, ali držijo v oceni o neuspešnosti opravljenega poskusnega dela navedeni razlogi, ker bi ti razlogi lahko bili podlaga kvečjemu za drugačno odpoved, to je odpoved iz razloga nesposobnosti. Pritožbeno sodišče bi moralo vse te dokaze znova izvesti, torej ponovno zaslišati tožnika, zakonitega zastopnika tožene stranke in zaslišane priče A.A., B.B., C.C., D.D., E.E., F.F. in G.G.. Sodišču prve stopnje pa tega ne bo potrebno storiti, saj bo ob upoštevanju načela enotnosti obravnave, v novem postopku lahko le prebralo zapisnike o njihovem zaslišanju in nato o zadevi znova odločilo. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem postopku se bo sodišče prve stopnje na podlagi že izvedenih dokazov opredelilo glede vprašanja, ali je tožena stranka utemeljeno ocenila, da tožnik ni uspešno opravil poskusnega dela, to je ali so razlogi, ki jih navaja v oceni o neuspešnosti opravljenega poskusnega dela takšni, da pomenijo, da tožnik na delovnem mestu direktorja proizvodnje ni uspešno izpolnil njenih utemeljenih pričakovanj. Pri tem, kakor je že razloženo zgoraj, sodišču prve stopnje ne bo potrebno znova zaslišati vseh navedenih prič, temveč bo že izvedene dokaze dokazno ocenilo in na tej podlagi znova odločilo o tožbenem zahtevku.

Na podlagi 3. odstavka 165. člena ZPP je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo.