Jedro

Pri postopkih na podlagi javnih razpisov gre za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena v javnem razpisu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija) zavrnila tožnikovo vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev financiranja iz začasnega sklada za prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti v zadevi dodeljevanja sredstev iz naslova izvajanja ukrepov prestrukturiranja pridelovalcev sladkorne pese, in sicer za nakup kmetijske mehanizacije in strojne ter transportne opreme, namenjene lastni primarni kmetijski pridelavi. V obrazložitvi odločbe Agencija navaja, da je tožnik dne 30. 8. 2008 vložil popolno vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev v zvezi z Javnim razpisom za dodeljevanje sredstev iz naslova izvajanja ukrepov prestrukturiranja pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 85/2008, v nadaljevanju Javni razpis). Pri obravnavi vloge je bilo na podlagi predložene dokumentacije in registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG) ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje vseh pogojev, določenih v Javnem razpisu in Uredbi o ukrepih za prestrukturiranje pridelovalcev sladkorne pese v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 62/2008, v nadaljevanju Uredba). V skladu z 2. točko splošnih pogojev za dodelitev sredstev (poglavje IV/1.1.) morajo biti v primeru, ko je vlagatelj kmetija, poleg nosilca kmetije vpisani v RKG tudi drugi družinski člani, ki delajo na kmetiji. Prav tako je v IV. poglavju določeno, da morajo biti pogoji za dodelitev sredstev izpolnjeni že ob vložitvi vloge. Tožnik pa je v prijavnem obrazcu „9/1 – delovna sila“ navedel, da je družinski član, ki dela na kmetiji, tudi A.A., ki pa na dan oddaje vloge ni bila vpisana v RKG. Vloge, ki ne izpolnjuje pogojev Javnega razpisa, pa se po določbah razpisa zavrnejo. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo, št. 33170-31/2009/2 z dne 3. 6. 2009. Strinja se s stališčem Agencije, da so morali biti pogoji za dodelitev sredstev izpolnjeni že ob vložitvi vloge. Tožena stranka je v pritožbenem postopku v RKG preverila podatke glede prosilčeve žene A.A., za katero je tožnik v vlogi navedel, da dela na kmetiji, ter ugotovila, da je bil ob oddaji vloge dne 30. 8. 2008 v register vpisan samo tožnik, medtem ko je bila tožnikova žena vpisana šele dne 9. 1. 2009. S tem pa tožnik ni zadostil pogoju Javnega razpisa, ki določa, da morajo biti v RKG poleg nosilca kmetije vpisani tudi drugi člani kmetije, ki delajo na kmetiji. V zvezi s pritožbenimi ugovori pa je tožena stranka navedla, da v konkretnem primeru tožnikova vloga ni bila nejasna, zato ni bilo potrebe po dopolnitvi vloge niti po razpisu ustne obravnave. Ker je tožnik moral vse pogoje izpolnjevati že ob vložitvi vloge, bi bilo tudi pozivanje tožnika glede vpisa žene v RKG nesmiselno, saj kasnejši vpis ne bi pripomogel k temu, da bi tožnik izpolnil razpisni pogoj.

Tožnik v tožbi navaja, da se z navedbami organa glede vpisa članov kmetije v RKG ne strinja. Po določbi 8. člena Uredbe bi moralo biti v register vpisano kmetijsko gospodarstvo in omenjeno zahtevo tožnik popolnoma izpolnjuje. Po definiciji, ki jo določa Zakon o kmetijstvu, je kmetija oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. Pojem kmetijskega gospodinjstva pa natančneje definira 13. člen Uredbe, po katerem kmetijsko gospodinjstvo sestavljajo člani kmečke družine, ki živijo na naslovu kmetijskega gospodarstva. Med drugim so to nosilec kmetijske dejavnosti, njegovi potomci, zakonec. Člane kmetije ureja tudi 5. člen Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev. V evidenco njegovega gospodinjstva na kmetijskem gospodarstvu pa so vpisani vsi člani kmetije, ki so navedeni v vlogi na Javni razpis. Prav tako meni, da bi morala Agencija po prejemu vloge preveriti stanje v RKG. Kolikor bi pri tem ugotovila pomanjkljivosti v zvezi z vpisom posameznikov v navedeno evidenco, bi ga morala opozoriti na pomanjkljivo vlogo ter mu dati možnost dopolnitve vloge. Po določbah Zakona o kmetijstvu, ki ureja posebni upravni postopek s področja kmetijstva, bi ga tako morala pozvati, da v roku treh mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka odpravi pomanjkljivost. Tožnik tudi meni, da je Agencija napačno ocenila njegovo vlogo. Kot pogoj za dodelitev sredstev za ukrep posodabljanja kmetijskih gospodarstev je bilo določeno, da bo podpora namenjena le kmetijskim gospodarstvom, ki že ob predložitvi vloge ustvarijo primeren bruto prihodek iz kmetijske dejavnosti na enoto vloženega dela. Kot primeren bruto dohodek se šteje dohodek v višini ene bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v letu 2006 v višini 6.262,00 €. Javni razpis nikjer ne določa, da bi moral za izvajanje investicije imeti določeno število polnovredne delovne moči na kmetijskem gospodarstvu. Iz predloženega poslovnega načrta pa jasno izhaja, da v celoti izpolnjuje pogoj glede prihodka iz kmetijskih dejavnosti, saj njegov prihodek iz kmetijskih dejavnosti na enoto vloženega dela znaša 66.384,00 €. Meni, da je upravni organ napačno ugotovil, da ne izpolnjuje vseh pogojev, ki so navedeni v Javnem razpisu, saj so predmet naložbe kmetijski stroji, ki so nujno potrebni za zastavljeno proizvodnjo in so namenjeni zamenjavi že amortiziranih strojev. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter mu prizna sredstva na podlagi Javnega razpisa.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vloga tožnika ni bila zavrnjena, ker bi kmetijsko gospodarstvo ne bilo vpisano v RKG, ampak ker drugi člani kmetije, ki delajo na kmetiji, niso bili vpisani v navedeni register ob vložitvi vloge, kar pa je bilo v Javnem razpisu določeno kot eden izmed pogojev za dodelitev sredstev. Tožnik se v tožbi tudi neutemeljeno sklicuje na določbe Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev, saj ta v času vložitve vloge še ni veljal. To pomeni, da bi moral tožnik sam v skladu s tedaj veljavnim pravilnikom poskrbeti za to, da bi bili ob vložitvi vloge v RKG vpisani člani kmetije, ki delajo na kmetiji. Po mnenju tožene stranke so tudi nerelevantni tožbeni ugovori glede same investicije oziroma ekonomske upravičenosti naložbe, saj je bila vloga zavrnjena iz razloga, ker ob vložitvi vloge v RKG niso bili vpisani člani kmetije, za katere je tožnik v vlogi navedel, da delajo na kmetiji. Tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je tožnik izpolnjeval pogoje za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova izvajanja ukrepov prestrukturiranja pridelovalcev sladkorne pese na podlagi Javnega razpisa in Uredbe.

Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnik na podlagi Javnega razpisa vložil vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za ukrep „posodabljanje kmetijskih gospodarstev“. Vlogo je vložil na predpisani razpisni dokumentaciji, katere sestavni del je tudi priloga 9 – delovna sila. V navedeni prilogi je tožnik poleg sebe kot nosilca kmetijske dejavnosti vpisal tudi ženo A.A. Uredba v 8. členu določa, da se podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev glede na posamezno vrsto ukrepa določijo z javnim razpisom. V skladu z 20. členom Uredbe pa se vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev javnega razpisa, zavrnejo. Javni razpis v IV. poglavju glede ukrepa „posodabljanje kmetijskih gospodarstev“ določa, da morajo vlagatelji pogoje za dodelitev sredstev izpolnjevati že ob vložitvi vloge. Prav tako določa, da mora biti kmetijsko gospodarstvo vpisano v register kmetijskih gospodarstev. Kolikor je vlagatelj kmetija, morajo biti v RKG poleg nosilca kmetije vpisani tudi drugi člani kmetije, ki delajo na kmetiji. V obravnavanem primeru pa je iz spisne dokumentacije razvidno, da tožnikova žena, ki jo je tožnik vpisal kot delovno silo na kmetiji (priloga 9 razpisne dokumentacije), na dan vložitve vloge ni bila vpisana v RKG. Navedena okoliščina v postopku tudi ni sporna, saj je bila v navedeni register vpisana šele 9. 1. 2009. Sodišče se zato strinja s stališčem Agencije in tožene stranke, da tožnik zaradi navedenega ni izpolnil enega izmed razpisnih pogojev. V takšnem primeru pa se v skladu z določbo šestega odstavka 20. člena Uredbe in XI. poglavja Javnega razpisa vloga zavrne, zato je tudi po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in zakonita.

V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče ugotavlja, da so neutemeljeni. Uredba in Javni razpis res določata, da mora Agencija v primeru, če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, v roku treh mesecev od vložitve vloge od vlagatelja zahtevati, da pomanjkljivost odpravi, vendar v obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. Tožnikova vloga namreč ni bila nepopolna niti nejasna, temveč podatki, ki jih je tožnik navedel v vlogi, niso bili skladni s podatki RKG. V takšnem primeru pa ne pridejo v poštev določbe, ki se nanašajo na postopanje z nepopolno ali nerazumljivo vlogo. Navedenega neskladja pa tožnik tudi ne bi mogel odpraviti z učinkom za nazaj, saj je bilo treba po izrecni zahtevi javnega razpisa vse pogoje izpolnjevati že ob oddaji vloge. Za samo obveznost vpisa člana kmetijskega gospodarstva v RKG pa je pravno nerelevanta razlaga pojma kmetijskega gospodinjstva v smislu določb Zakona o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 45/2008, ZKme-1) oziroma Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev (Ur. list RS, št. 122/2008, Pravilnik), saj se pogoj nanaša na obveznost vpisa članov gospodinjstva, ki delajo na kmetiji, v RKG. Za izpolnitev navedene obveznosti pa ne zadostuje, da je takšna oseba vpisana v evidenco gospodinjstva, kot to tožnik zmotno navaja v tožbi. Po določbah ZKme-1, ki predpisuje, kako se vodi RKG, ter kateri podatki se vodijo ali prevzemajo v RKG, se namreč podatki o članih kmetije in zaposlenih na kmetiji vpisujejo v register na predlog nosilca kmetijskega gospodarstva, ki je te podatke dolžan posredovati v roku 30 dni po nastali spremembi (člen 143). V zadevi pa ni sporno, da je tožnik prijavil svojo ženo v RKG šele po vložitvi vloge na Javni razpis. Pravilnik, na katerega se sklicuje tožnik v tožbi, in ki določa, da se podatki o članih gospodinjstva prevzemajo iz evidence gospodinjstev, pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni bil v veljavi. Tožnik tudi neutemeljeno ugovarja, da bi se moral kot kriterij upoštevati le primeren bruto dohodek, ne pa tudi število polnovredne delovne moči (PDM) na kmetijskem gospodarstvu. Za takšno trditev namreč ni podlage v pogojih Javnega razpisa, ki med splošnimi pogoji izrecno določa, da morajo biti v primeru, če je vlagatelj kmetija, v register kmetijskih gospodarstev poleg nosilca kmetije vpisani tudi drugi člani, ki delajo na kmetiji. Ob navedenem pogoju so v razpisu določeni še drugi pogoji, med drugim tudi pogoj, ki se nanaša na višino primernega bruto prihodka ter predmet naložbe. Za ugoditev vlogi pa je moral prosilec izpolnjevati vse razpisne pogoje in ne samo nekaterih.

Sodišče je s to sodbo odstopilo od odločitve v zadevi opr. št. II U 250/2009, v kateri je zaradi napačne uporabe materialnega prava tožbi ugodilo. Kot je že navedeno v tej sodbi je po določbah ZKme-1 zavezanec za sporočanje podatkov za vpis v RKG in njihovih sprememb glede članov gospodinjstva in zaposlenih na kmetiji nosilec kmetijskega gospodarstva, ki mu zakon tudi nalaga, da mora navajati resnične podatke. Prav tako gre pri postopkih na podlagi javnih razpisov za posebno vrsto upravnega postopka, pri katerem je treba upoštevati načelo enakih možnosti vlagateljev, preglednost in hitrost postopka. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena v javnem razpisu. V konkretnem primeru pa je bilo v razpisu izrecno določeno, da morajo biti člani kmetije, ki delajo na kmetiji, vpisani v RKG, zato navedenega pogoja v času izdaje izpodbijane odločbe ni bilo mogoče nadomestiti s podatki kakšnega drugega registra.

Po vsem navedenem je sodišče zaključilo, da je izpodbijana odločba Agencije pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1).