Jedro

Določba prvega odstavka 71. člena ZDen, po katerem stranke v postopku denacionalizacije ne plačujejo taks, se nanaša zgolj na postopke denacionalizacije. Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita izpodbijana sklepa.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s prvim navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog P 273/2009 z dne 2. 2. 2017, s katerim ji je prvostopenjsko sodišče naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sodbo v znesku 3.284,00 EUR, z drugim navedenim sklepom pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z istega dne, s katerim ji je prvostopenjsko sodišče naložilo plačilo sodne takse za sodbo v znesku 1.642,00 EUR.

2. Proti takšnima odločitvama je tožeča stranka vložila pravočasni pritožbi. Predlaga razveljavitev obeh plačilnih nalogov. V obeh pritožbah izpostavlja svoje stališče, da sta obe taksi terjani v postopku, v katerem se v skladu z določbo 71. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) ne plačujejo sodne takse. Uveljavljanje odškodnine za nemožnost uporabe premoženja po določbah 72. člena ZDen je oblika denacionalizacije in poprave krivic in sodi v sklep tranzicijskih predpisov, ki so urejali popravo krivic, povzročenih s podržavljenjem, zaradi česar je evidentno, da ni podlage za odmero sodne takse. Taksnega naloga ni mogoče preizkusiti, saj se ne opira na predpis, ki velja za odmero takse v tem postopku. Do teh navedb v ugovoru se sodišče v izpodbijanih sklepih ni opredelilo. Sodišče prve stopnje se v razlogih izpodbijanega sklepa sklicuje zgolj na en sklep višjega sodišča, po katerem predmetni pravdni postopek ni denacionalizacijski postopek, ampak gre za posebno odškodninsko razmerje. Sodišče je pri odločanju vezano le na Ustavo RS in zakon, sodna praksa pa ni pravni vir. Stališče, da predmetni postopek ni oblika denacionalizacije je protizakonito in protiustavno.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma odmerilo sodno takso za sodbo P 273/2009-163 z dne 10. 1. 2017 v znesku 1.642,00 EUR in sodno takso za pritožbo zoper navedeno sodbo v znesku 3.284,00 EUR. Obe taksi je odmerilo na podlagi določb oziroma taksne tarife Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1-1/90 in nadaljnji, ZST), ki jih je treba uporabiti na podlagi 39. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/2008 in nadaljnji, ZST-1), saj je postopek, v katerem sta bili obe taksi odmerjeni začel teči pred uveljavitvijo ZST-1. Takso za sodbo je torej odmerilo po prvem odstavku tarifne številke 2 ZST, takso za pritožbo pa po prvem odstavku tarifne številke 3 ZST. V plačilnih nalogih je prvostopenjsko sodišče pravilno navedlo tarifni številki, na podlagi katerih je odmerilo takso, napačno pa je navedlo kratico uporabljenega zakona, in sicer ZST-1 namesto ZST. Prvostopenjsko sodišče je to v izpodbijanih sklepih pojasnilo, zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da se do teh ugovornih navedb v izpodbijanih sklepih ni opredelilo.

5. Tožeča stranka sodišču nepravilno očita neuporabo prvega odstavka 71. člena ZDen, po katerem stranke v postopku denacionalizacije ne plačujejo taks. Ta določba se torej nanaša zgolj na postopke denacionalizacije. Postopek za plačilo odškodnine zaradi neuporabe, katerega pravna podlaga je podana v 72. členu ZDen, ne predstavlja denacionalizacijskega postopka oziroma denacionalizacijskega razmerja, marveč posebno odškodninsko razmerje. Takšen je tudi naslov VI. poglavja ZDen (Druga odškodninska razmerja in dedovanje). Na postopke po drugem odstavku 72. člena ZDen se zato določba prvega odstavka 71. člena ZDen ne nanaša. Sodišče prve stopnje je torej pravilno razlagalo navedeno določbo. Takšno je tudi stališče sodne prakse(1).

6. Pritožbi se tako izkažeta za neutemeljeni, zato ju je bilo treba zavrniti in potrditi izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Odločbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1238/2014 in I Cp 2659/2016.