Jedro

Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za sestavo in vložitev obtožnega predloga zoper A. A., B. B., C. C. in D. D., zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kršitve človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ter protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik 3. 5. 2023 vložil prošnjo za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Toženka se sklicuje na 13. člen ZBPP v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da znaša dohodkovni cenzus za dodelitev redne BPP 465,34 EUR mesečno na osebo (oz. dvakratnik 930,68 EUR). Po vpogledu v tožnikovo prošnjo in uradne evidence je toženka ugotovila, da je lastni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, to je od februarja 2023 do aprila 2023, znašal 3.396,94 EUR. Povprečni mesečni dohodek tožnika torej znaša 1.132,31 EUR in presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato tožnik presega dohodkovni cenzus in ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP. Ker tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, se toženka ni spuščala v presojo vrednosti drugega premoženja tožnika in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP. Toženka je nadalje ugotovila, da tudi razlogi za dodelitev izjemne BPP iz 22. člena ZBPP niso podani. Zlasti ne po šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP, saj je bila tožniku poslovna sposobnost odvzeta ravno zaradi kverulantstva. Ker so bila v trenutku odločanja v spisu vsa dokazila, ki omogočajo presojo tožnikovega premoženjskega stanja, tudi pogoji za dodelitev nujne BPP po 36. členu ZBPP niso podani.

3.Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri predlaga, da sodišče opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši tudi psihiatra E. E. ter sodnice F. F., G. G. in H. H. ter po izvedenem dokaznem postopku prošnji za dodelitev BPP ugodi oz. izpodbijano odločbo odpravi in mu prizna pravico do BPP. Namen BPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, toženka pa že od uveljavitve ZBPP navedeno pravico krši, kljub temu, da iz sodnih spisov izhaja, da je tožnik procesno, pravdno in finančno nesposoben ter da je izgubil dve delavnici, dediščino, zdravje, družino in brezskrbno prihodnost. Meni, da z invalidsko pokojnino izpolnjuje pogoje za izjemno in tudi redno BPP, saj je zaradi znanih krivic udeležen v več sodnih postopkih. Z zaslišanjem izvedenca E. E. in sodnice H. H. se bo potrdila očitno protizakonita sodba II P 1014/98 in sklep o odvzemu poslovne sposobnosti, sodnica G. G. pa bo lahko povedala, zakaj je zoper tožnika uvedla postopek za odvzem poslovne sposobnosti.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravne spise zadeve.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V obravnavanem primeru je sporno, ali je toženka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve obtožnega predloga zoper sodnike A. A., B. B., C. C. in D. D., zaradi kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, kršitve človekovega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic ter protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja.

7.Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

8.Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

9.Med strankama je nesporno za zadevo pravno odločilno dejstvo, ugotovljeno v izpodbijani odločbi, da tožnikov prihodek predstavlja pokojnina v povprečni višini 1.132,31 EUR mesečno. Tožnik ne prereka ugotovitve toženke, da je njegov povprečni lastni dohodek v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje za BPP presegal višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke, in ki je v času, za katerega se je ugotavljala upravičenost do BPP, znašal 930,68 EUR. Na navedeni nesporni dejanski podlagi je toženka po presoji sodišča pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, kot je določen v 13. členu ZBPP.

10.Skladno z določili prvega odstavka 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna BPP). Izjemna BPP se pod navedenimi pogoji lahko med drugim dodeli, če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (šesta alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

11.Tožniku je bila na podlagi pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v povezavi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012 delno odvzeta poslovna sposobnost za vsa dejanja, povezana s sodnimi, upravnimi in drugimi postopki, in sicer ravno zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih. Glede na navedeno je toženka tudi v tem delu pravilno zaključila, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za dodelitev izjemne BPP, kot je določen v šesti alineji drugega odstavka 22. člena ZBPP. Tožnik v tožbi sicer zatrjuje in dokazuje, da je prišlo v postopku odločanja o odvzemu poslovne sposobnosti pred Višjim sodiščem v Ljubljani in v drugih postopkih, ki so se vodili in se še vodijo pred različnimi sodišči, do več kršitev njegovih pravic, vendar bi tožnik lahko tovrstne kršitve uveljavljal zgolj v okviru rednih ali izrednih pravnih sredstev v zvezi z navedenimi postopki, ne more pa zatrjevane nezakonitosti (pravnomočnih) sodnih odločb, ki jih je bila toženka pri odločanju dolžna upoštevati, uspešno uveljavljati v obravnavanem postopku za dodelitev BPP oziroma v postopku sodnega varstva v zvezi s tem.

12.Po presoji sodišča je toženka tudi pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev nujne BPP. Nujna BPP se v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP dodeli v primeru, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, zato mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Vendar pa je organ za BPP v roku 15 dni po dodelitvi nujne BPP dolžan preveriti materialni položaj prosilca (četrti odstavek 36. člena ZBPP) in mora v primeru, da ugotovi, da prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne BPP, izdati odločbo o neupravičeno prejeti BPP (peti odstavek 36. člena ZBPP). Glede na to, da je toženka ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev redne BPP, je bila njegova prošnja za dodelitev nujne BPP utemeljeno zavrnjena. Nujna BPP se dodeli le v primerih, ko materialni položaj prosilca ni znan oziroma bi njegovo ugotavljanje terjalo toliko časa, da bi prišlo do zamude roka za kakšno pravno dejanje, posledično pa tudi do izgube pravice opraviti to dejanje. V obravnavani zadevi očitno ne gre za tak primer, saj zaradi ugotavljanja tožnikovih dohodkov ni prišlo do kakršne koli zamude roka, poleg tega pa ni namen dodelitve nujne BPP, da se ta dodeli osebi, za katero se ve, da po materialnem pogoju ni upravičena do BPP in se potem od nje skladno s petim odstavkom 36. člena ZBPP terja vračilo neupravičeno prejeto BPP.

13.Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene. Sodišče samo nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

14.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno. Tožnik je sicer sodišču predlagal izvedbo glavne obravnave in pavšalno podal več dokaznih predlogov, zato ga je sodišče skladno z 285. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem postopku uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena ZUS-1, pozvalo na izjasnitev oz. substanciranje dokaznih predlogov. Kot izhaja že iz same tožbe, navedeno pa je razvidno tudi iz odgovora, ki ga je tožnik sodišču posredoval po prejemu poziva, je tožnik s predlaganimi zaslišanji dokazoval dejstva, ki jih zatrjuje v zvezi s svojo poslovno (ne)sposobnostjo in odvzemom le-te. Sodišče je zato navedene dokaze zavrnilo kot nepotrebne, saj se nanašajo na dejstva, ki so za odločitev v tem upravnem sporu, v katerem se presoja pravilnost odločbe, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za dodelitev BPP za sestavo in vložitev obtožnega predloga, nerelevantna.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 22, 36

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.