Jedro

Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave.

Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena, medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I izreka odločilo, da okrožno sodišče ni krajevno pristojno za odločanje o predmetnem zahtevku, v točki II izreka pa, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadeva odstopljena stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani. Svojo odločitev je oprlo na ugotovitev, da v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek, ki glasi na sklenitev kupoprodajne pogodbe ni stvarnopravne, temveč obligacijske narave, saj temelji na sklenjeni predpogodbi.

2. Zoper zgoraj navedeni sklep vlaga pritožbo tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. in 2. točka prvega odstavka 338. člena v zvezi s 340. in 341. členom ZPP). Navaja, da je podana izključna krajevna pristojnost naslovnega sodišča po območju, na katerem leži nepremičnina. Končni cilj tožnice v predmetni pravdi je pridobitev lastninske pravice, torej stvarne pravice na nepremičnini, ki spada v krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru. Tožnica si na podlagi pravnega posla s tožbenim zahtevkom prizadeva, da ji tožena stranka izstavi ustrezen pravni naslov za vknjižbo v zemljiško knjigo. Zahtevek za sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino je po svoji naravi spor o stvarni pravici na nepremičnini. Toženi stranki tožnici stvarne pravice ne priznavata, zato je bistvo navedb, da je tožnica upravičena do lastninske pravice na predmetnem stanovanju na podlagi dogovora strank in gre torej za spor o stvarni pravici na nepremičnini. Upoštevajoč, da stvarna pristojnost okrožnega sodišča ni sporna, je tako krajevno pristojno lahko le Okrožno sodišče v Mariboru, na območju katerega leži predmetna nepremičnina z ID znakom 000-1. Tožeča stranka predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi tako, da ostane Okrožno sodišče v Mariboru krajevno pristojno za odločanje. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe iz pritožbe in predlaga njeno zavrnitev. Zahteva tudi povračilo stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožbeno sodišče ob preizkusu sklepa sodišča prve stopnje ni našlo uradno upoštevnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11., 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Iz pritožbe sicer izhaja, da tožeča stranka uveljavlja tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, to je „protispisnost“, ki je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Vendar pa tožeča stranka v pritožbi ni konkretizirala, s čim naj bi sodišče prve stopnje navedeno kršitev storilo. Bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki niso del uradnega preizkusa (4., 5., 8., 9., 10., 13. in 15. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), namreč pritožbeno sodišče preizkusi le v okviru izrecno konkretiziranih trditev v pritožbi. Golo sklicevanje na tako kršitev je tako v pritožbenem postopku neupoštevno in zato neutemeljeno.

5. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je izreklo za krajevno nepristojno. Kot je obrazložilo sodišče prve stopnje, je tožeča stranka kot podlago svojega zahtevka zatrjevala sklenjeno predpogodbo predpogodbo in posledično na podlagi le-te s tožbenim zahtevkom zahtevala sklenitev zavezovalnega pravnega posla, kupoprodajne pogodbe za nepremičnino ID znak 000-1. Kljub temu, da kupoprodajna pogodba, katere sklenitev zahteva tožeča stranka, vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo za vpis lastninske pravice tožeče stranke na predmetni nepremičnini, pa zahtevek ni stvarnopravne, temveč obligacijskopravne narave. Prodajna pogodba je zavezovalna pogodba obligacijskega prava, urejena v določbah Obligacijskega zakonika (435. do 527. člen), katere bistveni element je zaveza prodajalca prenesti lastninsko pravico na nepremičnini na eni strani in zaveza kupca plačati dogovorjeno kupnino na drugi strani. Tožeča stranka torej s tožbenim zahtevkom zahteva šele sklenitev kupne pogodbe, torej sklenitev zavezovalnega pravnega posla, to pa je obligacijski zahtevek. Kot izhaja iz sodne prakse, le-ta šteje za obligacijski zahtevek (zahtevek na izpolnitev pogodbe) tudi zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v primeru, če je kupoprodajna pogodba za nepremičnino že veljavno sklenjena,1 medtem ko v predmetni zadevi do sklenitve le-te še sploh ni prišlo.

6. Pritožba se zato ob tem, ko je tožena stranka tudi pravočasno ugovarjala krajevni nepristojnosti v odgovoru na tožbo (prvi odstavek 22. člena ZPP) glede na stalno prebivališče tožene stranke, ki je v Ljubljani, in ob tem ko ni podana izključna krajevna pristojnost po legi nepremičnine, saj ne gre za stvarnopravni zahtevek, neutemeljeno zavzema, da bi Okrožno sodišče v Mariboru ostalo krajevno pristojno za odločanje v predmetni zadevi. Tako je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da se zadeva po pravnomočnosti odstopi krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani kot splošno krajevno pristojnemu sodišču za toženca po njunem stalnem prebivališču (prvi odstavek 46. člena in prvi odstavek 47. člena ZPP).

7. Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožeče stranke temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, krije sama svoje stroške pritožbenega postopka. Tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato stroški, nastali v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo, niso bili potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP) in jih krije tožena stranka sama.

1 Tako sklep VSRS I R 49/2023 z dne 5. 4. 2023, sodba VSRS II Ips 24/2003 z dne 15. 5. 2003, sodba VSK I Cp 208/2017 z dne 21. 8. 2017 in sklepa VSL II Cp 3592/2012 z dne 6. 2. 2013 ter II Cp 2073/2009 z dne 2. 9. 2009. Enako stališče glede sklenjene služnostne pogodbe in vpisa stvarne služnosti v zemljiško knjigo je VSL zavzelo v sodbi I Cpg 1143/2015 z dne 18. 11. 2015.