Jedro

Sklep registrskega sodišča lahko predstavlja javno listino, ki dokazuje zapadlost terjatve.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor proti sklepu o izvršbi opr. št. In 2003/00786-3 z dne 20.8.2003, s katerim je bila na podlagi notarskih zapisov Sv 390/00 z dne 11.7.2000 in Sv 416/01 z dne 25.7.2001 ter sklepa registrskega sodišča, dovoljena izvršba na dolžnikove nepremičnine.

Pritožbeno sodišče je ugodilo tožnikovi pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje tako, da se ugovoru ugodi in se predlog za izvršbo zavrne.

Sklep sodišča druge stopnje izpodbija vrhovna državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Trdi, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo določila tretjega odstavka 20. člena ter 3. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Njeno stališče je, da je zapadlost terjatve razvidna iz obeh notarskih zapisov, v zvezi z upnikovo odstopno izjavo in sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 28.10.2002, opr. št. Srg 2002/04417. Iz sodnega sklepa je razvidno, da je prišlo pri subjektu vpisa K. d.o.o. do spremembe ustanoviteljev, deležev in zastopnikov in sicer tako, da je upnik izstopil iz družbe ter da je edini družbenik ostal dolžnik. Ta sklep torej predstavlja javno listino iz tretjega odstavka 20. člena ZIZ, s katero upnik izkazuje, da je zapadla terjatev iz obeh notarskih zapisov. Iz obeh notarskih zapisov namreč izhaja, da lahko pridobitelj (upnik) poda izstopno izjavo in zahteva vračilo vplačanih zneskov. Upnik je izkazal, da je pristopno izjavo podal, na podlagi nje ter obeh notarskih zapisov, pa je registrsko sodišče izdalo sklep o spremembi ustanoviteljev, deležev in zastopnikov. Zato je upnikova terjatev, ki je vzajemna, zapadla takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost do dolžnika, torej ko je podal izstopno izjavo oziroma najkasneje takrat, ko je registrsko sodišče izdalo sklep o spremembi ustanoviteljev, deležev in zastopnikov.

Zahteva je bila vročena udeležencem postopka, ki nanjo nista odgovorila.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Upnik je predlagal izvršbo na podlagi dveh vsebinsko povezanih notarskih zapisov: - prvi (opr. št. Sv 390/00), brez določbe o neposredni izvršljivosti, vsebuje pogodbo o prenosu poslovnega deleža družbe K. d.o.o. L. od dolžnika do upnika, ta pa obsega tudi upnikovo odstopno upravičenje pod določenimi pogoji; - drugi notarski zapis (opr. št. Sv 416/01 z določbo o neposredni izvršljivosti po 4. členu Zakona o notariatu) vsebuje dodatek k pogodbi o prenosu poslovnega deleža v katerem upnik in dolžnik soglašata, da je izpolnjen pogoj za realizacijo upnikovega odstopnega upravičenja, upnik pa ima pravico podati odstopno izjavo (in s tem v zvezi zahtevati v izvršbi uveljavljane denarne zneske) šele s 15.11.2001. V zvezi z drugim notarskim zapisom tako upnikovo odstopno upravičenje ni odvisno od negotovega bodočega dejstva (kot to zmotno ugotavlja pritožbeno sodišče), temveč je bilo upnikovo odstopno upravičenje (po preteku navedenega roka) realizirano že zgolj z ustrezno upnikovo izjavo volje. Na podlagi takšne izjave upnika (in obeh notarskih zapisov) je registrsko sodišče izdalo sklep o spremembi ustanoviteljev, deležev in zastopnikov, ki hkrati dokazuje zapadlost upnikove terjatve. Sklep predstavlja javno listino iz tretjega odstavka 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in je zato materialnopravno zmotno stališče pritožbenega sodišča, da upnik ni dokazal zapadlosti terjatve.

Odločitev v nasprotju z materialnopravno vsebino tretjega odstavka 20. člena ZIZ bi praviloma morala imeti za posledico spremembo izpodbijanega sklepa (z zavrnitvijo dolžnikove pritožbe proti sklepu sodišča prve stopnje o zavrnitvi njegovega ugovora). Vendar pa pritožbeno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni odločalo o preostalih dolžnikovih pritožbenih trditvah. Zato je vrhovno sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 380. člena v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP in v zvezi s 15. členom ZIZ razveljavilo sklep pritožbenega sodišča in mu vrnilo zadevo, da ponovno odloči o tožnikovi pritožbi.