Jedro

Okoliščina, da je sestra ene od tožnic uslužbenka sodišča, ki je pristojno za odločanje v sporu in da dela kot strojepiska prav na pravdnem oddelku razlog za prenos pristojnosti. Če bi v zadevi odločalo to sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

Obrazložitev

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrožno sodišče v A. OBRAZLOŽITEV:

1. Tožba za zvišanje preživnine je bila vložena pri Okrožnem sodišču v B. Toženec je v odgovoru na tožbo predlagal, naj se „odločanje v zadevi prenese na pristojnost drugega sodišča izven področja B., da ne bi obstajali kakršnikoli dvomi v pravičnost razsodbe“, svoj predlog pa je utemeljil z dejstvom, da je sestra C. C., D. D. zaposlena na Okrožnem sodišču v B. in bi lahko posredno ali neposredno vplivala na odločitev. Okrožno sodišče v B. je toženčevo trditev potrdilo s pojasnilom, da je D. D. na tem sodišču zaposlena kot strojepiska na civilnem oddelku.

2. Predlog je utemeljen.

3. Ustava Republike Slovenije v 23. členu predvideva pravico do sodnega varstva, iz katere izhaja tudi zahteva, da sodišče pri postopanju v konkretni zadevi ustvari in ohrani videz nepristranskosti. Po stališču Evropskega sodišča za človekove pravice sta za obstoj nepristranskosti sojenja odločilna tako subjektivni kriterij, pri katerem gre za ugotavljanje osebnega prepričanja sodnika, ki odloča v konkretnem primeru, kot tudi objektivni kriterij, ki zajema presojo, ali je sodnik v postopku zagotavljal uresničevanje procesnih jamstev tako, da je izključen vsak upravičen dvom v njegovo nepristranskost. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja torej ni pomembno zgolj to, da je nepristranskost sojenja dejansko zagotovljena, temveč se mora ta odražati tudi navzven. Gre za takoimenovan videz nepristranskosti sojenja. V nasprotnem primeru sta lahko ogrožena tako zaupanje javnosti v nepristranskost sodišč nasploh, kot tudi zaupanje strank v nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.

4. Eden od procesnih institutov, s katerimi se zagotavlja ustavna pravica do nepristranskega sojenja, je delegacija pristojnosti (67. člen Zakona o pravdnem postopku). Pravni standard „drugih tehtnih razlogov“ zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa nanj lahko vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje po oceni Vrhovnega sodišča Republike Slovenije spada tudi v konkretnem primeru zatrjevana okoliščina, da je sestra ene od tožnic uslužbenka sodišča, ki bi po splošnih predpisih o stvarni in krajevni pristojnosti moralo odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka in da dela kot strojepiska prav na pravdnem oddelku. Če bi v zadevi odločalo to sodišče, bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.

5. Ker uveljavljana okoliščina utemeljuje prenos krajevne pristojnosti, je Vrhovno sodišče za odločanje v zadevi določilo Okrožno sodišče v A.