Jedro

Po prostorskem aktu so dovoljeni le enostavni objekti, gradnja nezahtevnega objekta iz točke 18 priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kamor sodi tudi obravnavani z dimenzijami 11,74 m x 5,23 m, ni dovoljena.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – kašče na zemljišču parc. št. 843/2 k.o. ...

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je gradnja načrtovana v območju, ki ga ureja Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Dolenjske Toplice (v nadaljevanju OPN). Iz grafičnih prilog izhaja, da je podrobnejša namenska raba obravnavanega zemljišča BT (turizem) in da leži v enoti urejanja prostora z oznako DT 9-OPPN, ki se ureja z „B12 PIP za območja OPPN“, opredeljenih v členih 236 do 244. Konkretno gradnjo urejata 236. in 238. člen v zvezi z 268. členom OPN, ki določa pogoje za novogradnje na kmetijskih zemljiščih. Organ ugotavlja, da načrtovana gradnja po določbah OPN ni dovoljena, zato je zahtevo zavrnil. Upravni organ druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnil. Tožnica se s to odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da zemljišče načrtovane gradnje res leži na območju s podrobnejšo namensko rabo BT, v enoti urejanja DT 9-OPPN, vendar OPPN še ni uveljavljen. To pomeni, da se bo zemljišče šele po sprejetju OPPN urejalo s podrobnejšo namensko rabo BT in z omenjeno enoto urejanja. Za taka območja pa je v 238. členu OPN določeno, da se ohranja primarna raba zemljišč, pri čemer se zemljišča z dejansko kmetijsko rabo urejajo s PIP „K“, določenih v členih 268. do 272. OPN. Po 271. členu v zvezi s 114. členom OPN pa je gradnja nezahtevnega kmetijskega objekta – kašče na tem območju dopustna. Zato je napačna ugotovitev, da se zemljišče načrtovane gradnje ureja le po pogojih, določenih v 236. in 238. členu OPN. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ugodi zahtevku za izdajo gradbenega dovoljenja, podrejeno, da po odpravi izpodbijane odločbe zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo. Zahteva povračilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je gradnja načrtovana na kmetijskem zemljišču in da to leži v območju, ki je v OPN opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo BT (turizem), v enoti urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) z oznako DT 9-OPPN.

Iz prvega odstavka 104. člena OPN izhaja, da so izvedbena določila tega prostorskega načrta oziroma prostorsko izvedbeni pogoji (v nadaljevanju PIP) urejeni po EUP. V skladu z drugim odstavkom istega člena se PIP delijo v skupine A, B in C, pri čemer se s PIP z oznako od B1 do B18 urejajo pogoji za posamezne tipe izrabe prostora, ki so enaki za več EUP oziroma ožjih enot urejanja prostora (PEUP) z enako vrsto pozidave, dejavnosti ali namenske rabe prostora. Iz tretjega odstavka 111. člena tako izhaja, da je sklop „B – PIP za posamezne tipe rabe prostora“ določen glede na skupne značilnosti posameznih tipov pozidave, dejavnosti ali namenske rabe prostora in pokrivajo celoten občinski prostor; določila pa so prilagojena potrebam izdelave projektov za gradnjo (PGD/PZI). Po isti določbi veljajo pogoji B12 za območja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), torej tudi za DT 9-OPPN. Iz drugega odstavka 238. člena OPN je razvidno: da je ta EUP namenjena razširitvi turističnih kapacitet na jugu Dolenjskih Toplic; da je del tega območja s podrobnejšo namensko rabo BT namenjen turistično rekreacijski ponudbi, oskrbnim in storitvenim dejavnostim, in da se do uveljavitve OPPN oziroma do začetka urejanja zaključenih območij stavbnih zemljišč ohranja primarna raba in da se zemljišča z dejansko kmetijsko rabo urejajo s PIP „K“, dovoljena pa so vsa vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih in manjše ureditve okolice objektov, ki ne zahtevajo gradbenih dovoljenj.

Iz navedene določbe po mnenju sodišča izhaja, da je treba v tej zadevi za presojo dovoljenosti načrtovane gradnje uporabiti določbe OPN, ki urejajo PIP „K“ (268. člen in naslednji), saj v konkretnem primeru OPPN za to območje še ni bil sprejet. V drugem odstavku 271. člena je tako določeno, da se sme v skladu z uredbo o vrstah objektov graditi v nadaljevanju naštete enostavne objekte, med drugim pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (tudi kaščo).

Ker so dovoljeni le enostavni objekti, gradnja nezahtevnega objekta iz točke 18 priloge 2 Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje, kamor sodi tudi obravnavani z dimenzijami 11,74 m x 5,23 m, ni dovoljena. S tem zvezi se tožnica neutemeljeno sklicuje na 171. člen OPN, saj ta sodi v sklop PIP B1, ki veljajo za območja s prevladujočimi centralnimi dejavnostmi in velikimi objekti (CE). Z vidika dopustnosti gradnje kašče kot nezahtevnega objekta je neutemeljeno sklicevanje še na 114. člen OPN, ki na splošno določa možne dopustne gradnje na območjih, za katera so predpisani PIP. Zato bi jo bilo mogoče neposredno uporabiti le, če za posamezna območja oz. enote ne bi bilo specialnih določb, kar pa za obravnavano EUP DT 9-OPPN ne velja.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu s prvim odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).