Jedro

Sodišče je tožbi ugodilo, saj v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso navedeni razlogi, zaradi katerih ni bilo v celoti ugodeno predloženemu stroškovniku tožeče stranke.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Delovnega sodišča v Kopru opr. št. Bpp 20/2008 z dne 4. 5. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Služba za brezplačno pravno pomoč Delovnega sodišča v Kopru je z izpodbijanim sklepom tožeči stranki, ki je bila s sklepom opr. št. Bpp 20/2008 z dne 27. 3. 2008, kot odvetnica dodeljena za pravno pomoč za zastopanje v delovnem sporu zoper delodajalca, odmerila nagrado v višini 459,00 EUR-a. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče v okviru brezplačne pravne pomoči za storitve odvetnika, vezano na priznavanje nagrade iz tarifnega dela Zakona o odvetniški tarifi. Tako je za tožbo z dne 26. 6. 2009 (36. člen ZOdvT), priznalo nagrado za postopek po tarifni številki 3100, v višini 188,50 EUR-a, za narok po tarifni številki 3102 v višini 174,00 EUR-a, materialne stroške po tarifni številki 6002 v višini 20 EUR-ov in DDV. Tako zanaša priznana nagrada odvetniku skupaj z DDV, 459,00 EUR-a. Tožeča stranka v tožbi navaja, da nagrada ni v celoti odmerjena v skladu s predlaganim stroškovnikom. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi ni navedeno zakaj nagrada ni bila odmerjena v skladu s stroškovnikom. Iz stroškovnika, ki ga je predložila sodišču namreč izhaja, da bi morala biti nagrada odmerjena, ne le za postopek in za en narok, pač pa tudi za ostale opravljene obravnave oziroma naroke. Odmerjeni pa ji tudi niso bili materialni stroški, ki so ji nastali s prevozom na obravnave od Pirana do Kopra in nazaj. Ob upoštevanju navedenega bi ji morala biti priznana, ob že odmerjeni nagradi še nagrada v skupnem znesku 912,96 EUR-a, skupaj z DDV. Zaradi tega predlaga, da sodišče izpodbijani sklep dopolni s priznanjem nagrade in potrebnih izdatkov v višini 760,80 EUR-ov z 20% DDV. Predlaga tudi, da ji tožena stranka povrne stroške tega postopka z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe in poteka paricijskega roka do plačila, pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bila tožeči stranki priznana nagrada v manjšem znesku, kot je le ta izhajal iz predloženega stroškovnika, ker ji je bila priznana nagrada za narok le enkrat, kar pa je v skladu s sprejetim stališčem Vrhovnega sodišča RS, po katerem nagrada za narok vključuje nagrado za vse naroke. Glede na navedeno meni, da je tožba tožeče stranke neutemeljena, zato naj jo sodišče zavrne.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi, v kateri odgovarja na odgovor tožene stranke na tožbo navaja, da stališče Vrhovnega sodišča RS o priznavanju nagrade odvetnikov le za udeležbo na enem naroku ni sprejemljivo. Poleg tega pa tako kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tudi v odgovoru tožene stranke ni navedeno zakaj ji niso bili priznani potni stroški za udeležbo na naroke.

K točki I. izreka: Tožba je utemeljena.

V 34. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je določeno, da če ta zakon ne določa drugače, pristojni organ za Bpp postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pa v 228. členu določa, da mora biti sklep obrazložen, če je zoper njega dovoljena pritožba. O tem kaj mora vsebovati obrazložitev pa določa 214. člen ZUP, ki med drugim v 6. točki prvega odstavka določa, da mora obrazložitev obsegati tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku stranke.

Niti iz izreka izpodbijanega sklepa, niti iz obrazložitve le tega ni mogoče ugotoviti zakaj je bila od, v stroškovniku zahtevane nagrade in stroškov, tožeči stranki priznana le nagrada v višini 459,00 EUR-a. Ker torej v obrazložitvi izpodbijanega sklepa niso navedeni razlogi, zaradi katerih ni bilo v celoti ugodeno predloženemu stroškovniku tožeče stranke (priznanje nagrade le za en narok in nepriznanje potnih stroškov za udeležbo na narokih na sodišču) je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi bistvene kršitve določb postopka, ker se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), ter zadevo, v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1, vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 po kateri je tožnik upravičen do povračila pavšalnega zneska stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. V skladu s prvim odstavkom 3. člena navedenega pravilnika, je tožnik, ki v postopku ni imel pooblaščenca, ki je odvetnik in je bila zadeva rešena na seji, upravičen do stroškov v višini 80 EUR-ov.