Jedro

Razlogi za dovoljenost revizije morajo biti podani glede na obravnavani predmet upravnega spora.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident dne 25. 1. 2011 po pooblaščenki vložil revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper sklep inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor z dne 7. 5. 2008. Z navedenim sklepom je prvostopenjski upravni organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgel pritožbo revidenta in njegovih staršev z dne 16. 9. 2007, ki je bila vložena zaradi dopisa (odstopne vloge) Zdravstvenega inšpektorata ter zaradi neposredne nevarnosti za njihovo zdravje in življenje oziroma povzročitve težko popravljivih posledic na njihovem zdravju in življenju. Upravni organ je ugotovil, da se o isti upravi zadevi že vodi sodni postopek, saj je revident že podal vsebinsko enako pritožbo, o kateri poteka upravni spor. Tožena stranka je z odločbo z dne 23. 9. 2008 zavrnila pritožbo zoper izpodbijani sklep prvostopenjskega upravnega organa.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009, ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revident zatrjuje, da je revizija v obravnavani zadevi dovoljena, ker gre za rešitev pomembnega pravnega vprašanja glede odprave kršitev človekovih pravic revidenta in njegovih staršev, storjenih zaradi neizvršitve pravnomočne odločbe Zdravstvenega inšpektorata RS z dne 24. 9. 1992, s katero je bilo odločeno o varstvu pravic in pravnih koristi njegove družine, in katere neizvršitev bistveno odstopa od pravne ureditve Republike Slovenije kot "pravne države" (2. člen Ustave RS), saj se njena izvršitev onemogoča z odstopanjem pritožb in prijav revidenta in njegovih staršev v zvezi z njeno izvršitvijo med Zdravstvenim Inšpektoratom RS in Inšpektoratom RS za okolje in prostor. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s takšnimi navedbami ni izkazal pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj pravnega vprašanja, ki je pomembno za odločitev po vsebini obravnavane zadeve, ni konkretiziral. Prav tako ni navedel opravilnih številk, niti ni predložil kopij sodnih odločb sodišč prve stopnje, v zvezi s katerimi naj bi bila v obravnavanem primeru podana neenotnost sodne prakse. Njegove navedbe o dovoljenosti revizije se nanašajo na upravne akte, ki niso predmet tega upravne spora. V tem upravnem sporu se presoja zakonitost procesnega sklepa prvostopenjskega upravnega organa o zavrženju nedovoljene pritožbe revidenta, ker se je o isti upravni stvari že vodil sodni postopek.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena niti po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident s sicer obsežnim zatrjevanjem, da ima izpodbijana odločitev zanj hude posledice v obliki težko popravljivih posledic za njegovo življenje in zdravje in s sklicevanjem na priloženo mnenje Inštituta za varovanje zdravja RS z dne 9. 9. 2004, trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnil. Stanje, ki ga revident opisujejo kot hude posledice, po presoji Vrhovnega sodišča ni posledica odločitve, ki se izpodbija v tem upravnem sporu. Njegove navedbe se namreč nanašajo le na hude posledice, ki bi revidentu eventualno lahko nastale kot posledica drugih postopkov, ki pa niso predmet presoje v tem upravnem sporu, v katerem zavrnitev tožbe zoper procesni sklep o zavrženju revidentove pritožbe niti ni mogla povzročiti hujših posledic.

8. Ker revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, tožeča stranka na podlagi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.