Jedro

Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo upnikovemu predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine in naložilo dolžniku, da plača upniku terjatev v višini 74.763,00 SIT s pripadki ter hkrati dovolilo izvršbo za ta znesek.

Dolžnik je sklepu o izvršbi ugovarjal tako, da je vložil pritožbo na navedeni sklep in navedel, da podatek ni točen, zato zahtevajo soočenje s podjetjem.

Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor na podlagi 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Štelo je, da dolžnikov ugovor ni obrazložen skladno z določbami ZIZ.

Ugovor ni utemeljen.

Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, ki mora biti obrazložen in v njem mora navesti dolžnik dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (primerjaj določilo 53. čl. ZIZ). Iz vsebine ugovora ne izhaja nobena taka trditev, ki bi predstavljala pravno relevantno dejstvo. Sama trditev, da podatek ni točen, je pavšalna in nedoločena, nejasno je na kaj se sploh nanaša. Tudi predlog na soočenje s podjetjem je nejasen, ne predstavlja takšnega predloga za dokazovanje, ki bi lahko prinesel v pravdi zavrnitev tožbenega zahtevka. Dolžnikov ugovor torej ni obrazložen skladno z določbami ZIZ, zato tudi ni mogoče dovoliti nadaljnjega postopka, ki bi tekel kot pri ugovoru zoper plačilni nalog skladno z 2. odst. 62. čl. ZIZ, ampak je bilo potrebno ugovor zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje po 2. točki 365. čl. ZPP v zvezi z 15. čl. ZIZ.