20. 9. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude odvetnika Mitje Ozbiča, Komen, in drugih, ki jih vse zastopa Odvetniška pisarna Ozbič, d. o. o., Sežana, na seji 20. septembra 2021

sklenilo:

1.Predlog, naj se v odločbi ali sklepu prikrije identiteta pobudnikov, se zavrne.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 6. člena in 7. člena Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 109/21, 113/21, 120/21, 124/21 in 126/21) ter prvega in drugega odstavka 6. člena in 7. člena Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19 (Uradni list RS, št. 129/21, 132/21, 135/21 in 140/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedeni predpis. Zatrjujejo, da je v neskladju s pravicami iz 32., 49., 54. in 74. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlagajo, naj se njihova identiteta zaradi varstva osebnih in zdravstvenih podatkov prikrije, do končne odločitve pa naj se zadrži tudi izvrševanje izpodbijanega predpisa. Pobudniki dodajajo, da se odloki hitro spreminjajo, zato bi jim zahteva po izčrpanja pravnih sredstev oziroma odlog sodne presoje nedopustno omejila pravico do sodnega varstva.

2.Pobudniki trdijo, da gre pri izpodbijanih zahtevah oziroma izjemah pri vstopu v državo za nedopustno omejevanje ustavnih pravic, ki je diskriminatorno in ne preprečuje širjenja virusa. Sprašujejo se, zakaj je obmejnim prebivalcem prepovedano tudi najkrajše gibanje čez mejo, če pa se lahko drugi prebivalci Republike Slovenije neovirano gibljejo po celi državi tudi več sto kilometrov daleč. Trdijo, da se je veljavnost testov nerazumno skrajšala na le dva oziroma tri dni, kar pomeni zanje hudo, pogosto nepremostljivo oviro. Pobudniki navajajo, da je ukrep tako pogostega testiranja diskriminatoren, saj lahko tudi cepljeni prebivalci širijo virus, zato bi se morali, če že, testirati vsi, ne le necepljeni prebivalci. Navajajo, da je tudi cepljenje tvegano, zato je tovrstna prisila, ki lahko vpliva na posameznikovo zdravje, nedopustna. Pri tem izpostavljajo nekatere italijanske in slovenske primere smrti, ki naj bi bili povezani s cepljenjem. Sklicujejo se na izjavo predsednika vlade z dne 15. 7. 2021, ki je navedel, da cepivo omogoča odprtost javnega življenja, saj lahko ljudje sami prevzamejo odgovornost za svoje zdravje. Pobudniki trdijo, da je država zanemarila preventivne ukrepe, ki prenos virusa dejansko preprečujejo. Sklicujejo se na Uredbo (EU) 2021/953 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2021 o okviru za izdajanje, preverjanje in priznavanje interoperabilnih potrdil o cepljenju, testu in preboleli bolezni v zvezi s COVID-19 (digitalno COVID potrdilo EU) za olajšanje prostega gibanja med pandemijo COVID-19 (UL L 21, 15. 6. 2021), ki prepoveduje diskriminacijo na podlagi COVID digitalnega potrdila in se ne sme uporabljati za obveznost cepljenja. Pobudniki dodajajo, da bi morali po isti logiki sprejemati enake ukrepe za vse ogrožene skupine. Pojasnjujejo, da tudi v primeru uživanja alkohola, mesa ali sladkarij in s tem povezanimi zdravstveni zapleti, ki obremenjujejo zdravstveni sistem, ljudem nihče ne krati ustavnih pravic in lastne odgovornosti za svoje zdravje.

3.Na podlagi drugega odstavka 38.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) lahko Ustavno sodišče zaradi varstva zasebnosti odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Pobudniki so podali predlog za prikritje svoje identitete, ki pa ga niso konkretizirali v razmerju do spisovnih podatkov, zato je Ustavno sodišče predlog zavrnilo (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Pravni interes je podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Z vidika možnosti karantene izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno.[1] V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, in sicer hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS.[2] Ob posebej, za primer karantene predvidenem upravnem postopku, določenem v Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 142/20 in 82/21 – ZNB), zatrjevani poseg v pravico do učinkovitega sodnega varstva ne more biti posplošeno utemeljen le s tem, da se predpisi hitro spreminjajo in bi bilo treba na odločitev rednega sodstva (po)čakati. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo, pri tem pa se ni spuščalo v presojo obstoja drugih procesnih predpostavk (2. točka izreka).

5.Glede na sprejeto odločitev Ustavnemu sodišču ni bilo treba odločati o predlogu za začasno zadržanje izvršitve izpodbijanega predpisa.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 38.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17, 35/20 in 92/21) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Primerjaj s sklepi Ustavnega sodišča št. U-I-79/21 z dne 3. 6. 2021, št. U-I-97/21, U-I-115/21 z dne 20. 5. 2021, št. U-I-117/21 z dne 20. 5. 2021 in št. U-I-375/20 z dne 1. 9. 2020.

[2]To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).