Jedro

Zaradi zmotne presoje listine v upravnem postopku je bilo zmotno ugotovljeno, da je tožnik bil seznanjen z vsemi pomembnimi dejstvi, upravno sodišče pa je tej presoji sledilo, je s tem samo bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, saj ni imelo podlage za odločanje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Celju, št. U 191/98-6 z dne 11.4.2000 se razveljavi in zadeva vrne istemu sodišču, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je upravno sodišče zavrnilo tožnikovo tožbo. V obrazložitvi navaja, da je bila tožba vložena proti odločbi z dne 7.8.1998, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Carinarnice C. z dne 6.2.1998. Z njo so mu bile naknadno odmerjene carinske dajatve v višini 1.252.971,00 SIT za osebno vozilo, uvoženo po uvozni carinski deklaraciji št. 1433 z dne 31.1.1996 Carinske izpostave C. (UCD). Po ugotovitvah tožene stranke je bila za to uvoženo osebno vozilo, uveljavljena carinska oprostitev na podlagi 8. točke 1. odstavka 161. člena Carinskega zakona in 34. ter 35. člena Uredbe o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve (Uradni list RS, št. 56/95 - uredba) ter oprostitev plačila prometnega davka na podlagi 14. točke 1. odstavka 18. člena Zakona o prometnem davku. Osebni avto je bil sproščen v prost promet, vendar je bil nad njim zaradi oprostitve plačila carinskih dajatev ohranjen carinski nadzor. Po določbi 2. odstavka 35. člena uredbe se lahko uvažajo osebni avtomobili s carinsko oprostitvijo izključno za osebni prevoz. Tožnik je glede na svojo invalidnost pooblastil za prevoz A.H. Pri opravljanju kontrole uporabe osebnega vozila pa je bilo ugotovljeno, da se uvoženo vozilo ni nahajalo na naslovu invalidne osebe, ki je bila v tem času doma, temveč na delovišču A.H. O teh ugotovitvah je bil sestavljen zapisnik. Iz njega izhaja, da se je osebni avtomobil uporabljal za druge namene in ne za tiste, zaradi katerih je bil uvožen. Zato je bilo potrebno carinske dajatve naknadno obračunati.

Upravno sodišče v obrazložitvi nadalje navaja, da so po določbi 8. točke 161. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95 - CZ) plačila carine oproščeni invalidi za specifično opremo in tehnične pripomočke, ki jih neposredno uporabljajo za življenje in delo ter za nadomestne dele za uporabo te opreme in pripomočkov, če jih prinesejo ali pridobijo iz tujine za osebno rabo. Po določbi 166. člena CZ blaga, ki je bilo oproščeno plačila carine na podlagi 3. do 9. in 11. do 14. točke 161. člena ter 162. do 164. člena CZ, v roku treh let od dneva uvoza, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali kako drugače uporabiti za druge namene, ne pa za tiste, zaradi katerih je bilo oproščeno plačila carine, predno niso plačane uvozne dajatve. Teh predmetov prav tako ni mogoče zastaviti, posoditi ali drugače izročiti kot zavarovanje za druge obveznosti. Blago, sproščeno v prost promet brez plačila carine pa, glede na določbo 67. člena CZ, ostane pod carinskim nadzorstvom, zato lahko carinski organ na podlagi pooblastila iz 62. člena CZ opravi po svoji lastni iniciativi, ali na zahtevo deklaranta naknadno kontrolo zaradi preverjanja točnosti podatkov v deklaraciji in podatkov, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne postopke v zvezi s tem blagom. Po določbi 2. odstavka 35. člena uredbe o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve, lahko upravičenec uveljavi pravico do carinske oprostitve, če uvaža osebni avto izključno za osebni prevoz. V postopku naknadne kontrole, ki jo je Carinarnica C. opravila 7.10.1997, je bilo ugotovljeno, da se je tožnikovo vozilo 7.10.1997 nahajalo na delovišču, kjer je zaposlen pooblaščeni voznik. Enaka ugotovitev velja tudi za čas kontrole 15.10.1997. Zapisnik je bil sestavljen v prisotnosti delavca carinarnice, tožnika in žene pooblaščenega voznika S.H. S temi ugotovitvami je carinarnica seznanila pooblaščenega voznika dne 4.12.1997, ki ni zanikal dejstva, da sporno vozilo uporablja za svoje potrebe. Na tej podlagi je po presoji sodišča ugotovitev, da ni podlage za carinsko oprostitev, pravilna in na zakonu utemeljena, ter so razlogi, navedeni v odločbi tožene stranke pravilni. Sodišče prve stopnje je kot neutemeljene zavrnilo tožbene navedbe, da tožniku ni bilo omogočeno, da bi kot stranka sodeloval v postopku za odmero carinskih dajatev. Tožnik je bil navzoč pri ugotovitvah delavcev carinarnice in je zapisnik tudi podpisal. Za presojo utemeljenosti naknadnega obračuna carine je odločilnega pomena dejstvo, da se je vozilo, za katerega je bila uveljavljena carinska oprostitev, uporabljalo za druge namene in ne za tiste, za katere je bila oprostitev dana, s čemer je bil kršen pogoj, ki je bil določen za ohranitev carinske oprostitve. CZ določa carinsko oprostitev kot izjemo od sicer splošno določenih obveznosti, zato mora tisti, ki tako ugodnost uveljavlja, pogoje, ki so zato določeni, izpolniti. Ker je tožnik te pogoje kršil, kar je bilo v postopku ugotovljeno, so s tem odpadli tudi razlogi za ohranitev carinske oprostitve, zaradi česar so bili pogoji za naknaden obračun carine izpolnjeni.

Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Navaja, da je prizadet zaradi kapi in se giblje samo s pomočjo druge osebe. A.H. je pooblastil za vožnje, s katerimi mu je nabavljal vse potrebno za življenje in ga vozil k zdravniku. Zaradi svojega zdravstvenega stanja ni mogel kontrolirati, kje je vozilo garažirano oziroma kje se nahaja. Zato meni, da je napačna ocena sodišča, da je dovolil uporabo vozila v nasprotju z določilom 166. člena CZ. V času kontrole o namenski uporabi vozila ni vedel, kje naj bi bilo vozilo, saj zapisnik, ki ga je podpisal, ni vseboval njegove izjave. Zapisnik oziroma ugotovitve je sicer res podpisal na tretji strani, vendar je bil "predal - ostali zaznamki" tedaj prazen in gre v primeru teh ugotovitev očitno za ponaredek, saj je nekdo naknadno izjavo S.H. vstavil, tako da izgleda, kot da je tožnik podpisal takšen zapisnik oziroma ugotovitev. Ker gre za nezakonit zapisnik, se sodišče na tak zapisnik ne bi smelo opreti. Ugotovitve, da je kršil pogoje za ohranitev carinske oprostitve so zmotne oziroma nepopolne, kar je privedlo do zmotne uporabe materialnega prava. Postopek zaradi prekrška po členu 170/I točka 14 CZ je bil zoper njega ustavljen.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je bil tožnik seznanjen z ugotovitvami, pomembnimi za odločitev v tej zadevi, saj je podpisal zapisnik z naslovom "ugotovitve v zvezi s kontrolo namenske uporabe osebnega avtomobila" z dne 7.10.1997, ki je bil sestavljen v prisotnosti delavca carinarnice, tožnika in žene pooblaščenega voznika S.H. V pritožbi tožnik namreč trdi, da je ta zapisnik podpisal, vendar je bil takrat prostor na tretji strani "ostali zaznamki" prazen. Prav vsebina tega zaznamka pa je ugotovitev, da se je dne 7.10.1997 in 15.10.1997 vozilo nahajalo na delovišču, kjer je zaposlen pooblaščeni voznik, ki avto uporablja za svojo službo, kar je potrdila voznikova žena. Po presoji pritožbenega sodišča že glede na to, da ima zapisnik datum 7.10.1997, zapisnik ni mogel takrat vsebovati ugotovitev, ki se nanašajo na datum 15.10.1997, ker gre pač za časovno kasnejši dogodek. Zato je očitno dvomljiva ugotovitev, da je bil tožnik seznanjen z vsemi dejstvi (ugotovitvami o nenamenski uporabi vozila), pomembnimi za odločitev v tej zadevi. Iz upravnih spisov ne izhaja, da bi tožnik podpisal še kakšen drug zapisnik o opravljeni kontroli ali da bi bil kako drugače seznanjen z ugotovitvami carinskega organa, ki se nanašajo na 15.10.1997 in 4.12.1997, in na katera se opira izdana prvostopna odločba. Če pa stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katerih temelji izdana prvostopna odločba, pomeni to absolutno bistveno kršitev določb postopka (3. točka 3. odstavka 25. člena ZUS), ki je podlaga za odpravo take odločbe (3. točka 1. odstavka 60. člena ZUS). Ker je tožena stranka zaradi zmotne presoje zapisnika z dne 7.10.1997 zmotno ugotovila, da je tožnik bil seznanjen z vsemi pomembnimi dejstvi, upravno sodišče pa ji je v tej presoji sledilo, je s tem samo bistveno kršilo določbe postopka v tem upravnem sporu, saj ni imelo podlage za odločanje na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe.

V novem postopku bo treba tudi upoštevati, da je ustavno sodišče s svojo odločbo, št. U-I-216/98 z dne 28.2.2001 (Uradni list RS, št. 16/2001) določbo 2. odstavka 35. člena Uredbe o uveljavljanju pravic do carinske oprostitve, razveljavilo, kar pomeni, da je ni mogoče uporabiti.

Pritožbeno sodišče je na podlagi 74. člena ZUS pritožbi ugodilo, razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje, ter zadevo vrnilo istemu sodišču, da opravi nov postopek.