Jedro

V ZZVZZ in v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja ni pravne podlage za spreminjanje lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja za nazaj, kadar ima oseba že urejen status. Gre za pravno varovan status, v katerega je dopustno posegati le za naprej. Vsakršno drugačno postopanje je v nasprotju z 158. členom Ustave RS, ki zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Zaradi pravne varnosti je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče zakonito posegati le pod pogoji, na način in po postopku, določenem v zakonu. Torej kvečjemu z izrednimi pravnimi sredstvi, kot jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik krije sam svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakoniti odpravilo odločbi št. ... z dne 11. 11. 2013 in št. ... z dne 19. 8. 2013, izdani v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti. Hkrati je toženo stranko zavezalo, da tožniku v 15 dneh povrne 509,95 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodbo izpodbija tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka.

S stališčem sodišča, da se lahko lastnost zavarovanca spreminja le za naprej, ter da ZZVZZ nima določbe o spremembi statusa zavarovanca, ki je bil že obvezno zavarovan, se ne strinja. Sklicuje se na 78., 21. in 22. člen v zvezi s 6. točko 1. odstavka 15. člena ZZVZZ ter Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja. Meni, da je bilo glede na določbe ZZVZZ v zvezi s 13. in 14. členom Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, v predsodnem postopku odločeno pravilno. Pravila, kot izvedbeni akt ne določajo, da je začetek zavarovanja dan vložitve prijave, temveč velja za začetek zavarovanja, začetek opravljanja dejavnosti oziroma dan vpisa v register. S tem v zvezi opozarja na judikat Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 62/2006 z dne 27. 9. 2007. Sicer pa lastnost zavarovane osebe v obveznem zdravstvenem zavarovanju nastane na podlagi zakona, kar izhaja tudi iz stališč pravne teorije s področja socialne varnosti. Zavarovanje nastane in preneha ex lege.

Ne soglaša s sklicujem na sodbo Psp 186/2014, da je pravno razmerje glede zdravstvenega zavarovanja urejeno z kartico zdravstvenega zavarovanja, kot identifikacijskim dokumentom zavarovane osebe v obveznem zavarovanju. Pravno razmerje se ne ureja z identifikacijsko kartico zdravstvenega zavarovanja, temveč je njena izdaja le posledica prve prijave v zavarovanje. V primeru, da bi zdržala obrazložitev sodišča o pravnomočnosti pravnega razmerja bi to pomenilo, da je edino zavarovanje, ki nastopi z dnem, ko so po zakonu izpolnjeni pogoji, zavarovanje novorojenčka. V vseh ostalih primerih bi moral zavod po stališču sodišča lastnost zavarovanca ugotavljati samo za naprej. Sklicuje se tudi na Zakon o varstvu osebnih podatkov, ki v 1. odstavku 18. člena v povezavi z 32. členom določa, da je popravek podatkov v evidenci zavarovanih oseb dovoljen tudi za nazaj, da ne gre za poseganje v pravnomočna pravna razmerja ter omogoča pravico do dopolnitve, popravka, blokiranja ali izbrisa evidence podatkov.

3. Tožnik v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe, saj se z materialno pravnim stališčem tožene stranke ne strinja. Poudarja, da je bil v spornem obdobju zavarovan kot družinski član in imel urejeno obvezno zavarovanje. Sklicuje se tudi na stališče, zavzeto v sodbi Psp 186/2014. Predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ob preskusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana ugoditvena sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi z 2. odstavkom 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti tudi po uradni dolžnosti.

6. Dejstvo, da je bil tožnik od 1. 3. 1997 do 6. 1. 2011 in ponovno od 4. 3. 2011 do 18. 7. 2013 v obveznem zdravstvenem zavarovanju zavarovan kot družinski član po šifri ..., je edino odločilno za pritožbeno rešitev zadeve. Njegov sočasen status družbenika in poslovodne osebe zasebne družbe A. d.o.o., v okoliščinah konkretnega primera pravno ni odločilen, saj ne pogojuje drugačne odločitve od izpodbijane. Upravna akta, izdana po uradni dolžnosti v rednem postopku z ugotovitvijo, da ima tožnik od 14. 2. 2009 do 6. 1. 2011 in od 27. 1. 2011 do 18. 7. 2011 lastnost zavarovanca na podlagi 6. točke 1. odstavka 15. člena ZZVZZ), nista zakonita, kot pravilno zaključuje že sodišče prve stopnje.

7. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je sicer podana v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 9/92 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: ZZVZZ) ter Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 79/94 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju: Pravila). Ker so relevantne določbe podrobno citirane že v izpodbijani sodbi in jih pritožbeno sodišče ne navaja znova.

8. Poudarja le, da v teh predpisih ni nobene zakonske podlage za spreminjanje lastnosti zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja za nazaj, kadar ima oseba že urejen status. Gre za pravno varovan status, v katerega je dopustno posegati le za naprej. Vsakršno drugačno postopanje je v nasprotju z 158. členom Ustave RS, ki zagotavlja nespremenljivost pravnomočno urejenih pravnih razmerij. Zaradi pravne varnosti je v pravnomočno urejena pravna razmerja mogoče zakonito posegati le pod pogoji, na način in po postopku, določenim v zakonu(1). Torej kvečjemu z izrednimi pravnimi sredstvi, kot jih ureja Zakon o splošnem upravnem postopku. Postopanje tožene stranke v obravnavanem predsodnem postopku torej ni bilo samo nezakonito temveč tudi protiustavno.

9. Drugačno materialnopravno stališče tožene stranke je zmotno in zato nesprejemljivo. Obširno pritožbeno izvajanje, s katerim poizkuša utrditi svojo pravno argumentacijo, in sicer od prikazovanja hipotetičnih primerov, nestrinjanja z dejstvom, da je zdravstvena kartica identifikacijski dokument in s tem dokaz, da ima imetnik prano urejen status(2) do sklicevanja na 18. in 32. člen Zakon o varstvu osebnih podatkov(3) je zgrešeno in v okoliščinah konkretnega primera pravno popolnoma irelevantno. Pritožbenemu sodišču se zato do njega ni potrebno niti opredeljevati.

Le zaradi vztrajanja na zmotnem materialnem stališču, je potrebno ponovno izrecno izpostaviti, da sme toženi zavod ob morebitni nepravilni prijavljenosti v zavarovanje, čeprav bi določen status pogojeval zavarovanje na drugem pravnem temelju, s posamičnimi upravnimi akti, izdanimi v rednem postopku, lastnost zavarovanca spreminjati izključno za naprej.

10. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in na temelju 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

11. Ker odgovor na pritožbo ni v ničemer pripomogel k pritožbeni rešitvi zadeve, je bilo potrebno ob uporabi 155. člena v zvezi z 154. členom ZPP hkrati odločiti, da nosi tožnik sam svoje stroške, nastale v pritožbenem postopku.

(1) Takšno stališče je zavzeto tudi v istovrstni zadevi VIII Ips 10/2015 z dne 21. 4. 2015, v kateri je zavrnjena revizija tožene stranke zoper sodbo Psp 186/2014. (2) Stališče, ki ga je zavzelo tudi VS RS prav v zadevi VIII Ips 10/2015. (3) Ki v 18.členu zagotavlja varstvo osebnih podatkov s tem ko upravljavca zavezuje, da jih vodi točno in ažurno oz. mu v 32. členu nalaga, da jih na zahtevo posameznika dopolni, popravi, blokira ali izbriše.