Jedro

Ni vsaka zatrjevana nepravilnost lahko predmet spora zaradi varstva volilne pravice. To velja tudi za zatrjevano nepravilnost pri računanju roka iz drugega odstavka 79. a člena ZVDZ. Zato ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Vsebina tožbe je takšna, da tožbe ni mogoče obravnavati kot tožbe zaradi varstva ustavnih pravic.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Volilna komisija 8. volilne enote Ptuj na podlagi 38. in 106. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) zavrnila ugovor volivca A. A. zoper zavrnitev prijave o glasovanju na volišču izven okraja stalnega prebivališča Okrajne volilne komisije Murska Sobota. V obrazložitvi izpodbijane odločbe navaja, da volivec v ugovoru navaja, da se je dne 10. 7. 2014 (četrtek) želel prijaviti za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča, vendar mu je okrajna volilna komisija prijavo zavrnila z navedbo, da je bil zadnji dan za oddajo prijave (obvestila) 9. 7. 2014 (sreda). Po mnenju komisije je takšna odločitev v skladu z Rokovnikom Državne volilne komisije za izvedbo volilnih opravil za predčasne volitve v Državni zbor Republike Slovenije, št. 041-34/2014-2 z dne 3. 6. 2014, ter Navodilom okrajnim volilnim komisijam in volilnim komisijam volilnih enot istega organa, št. 041-34/2014-13 z dne 3. 6. 2014. To je tudi v skladu z 79. a členom ZVDZ. Zato je ugovor volivca zavrnila.

2. Pritožnik v pritožbi, ki jo naslavlja na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, v skladu s pravnim poukom v izpodbijani odločbi, navaja, da je bila njegova prijava pravočasna. Želel je glasovati v Mariboru, kjer ima prijavljeno začasno prebivališče. Tudi rokovniki za različne volitve iz preteklih let so kot zadnji dan za prijavo določali četrtek. Državna volilna komisija je spremenila prakso. Takšna je tudi sodna praksa (štetje rokov) v civilnih izvršilnih zadevah. Volilna komisija se o njegovih ugovorih ni izjasnila. Kršene so bile določbe Ustave in sicer 2. člen, 43. člen ter Evropska konvencija o človekovih pravicah (3. člen Prvega protokola h konvenciji), kršen je bil tudi ZVDZ ter Zakon o splošnem upravnem postopku. Pritožnik predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in jo vrne v ponovno obravnavo toženi stranki, bodisi volitve razveljavi in razpiše ponovne. Pritožbeno sodišče naj se tudi opredeli do zatrjevanih kršitev ustavnih pravic in o kršitvah protokola k EKČP. 3. Volilna komisija 8. volilne enote Ptuj na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni dovoljena.

5. Volitve so proces, ki se mora odvijati in končati v določenem kontinuiranem obdobju, zato so vsa opravila, ki jih je potrebno opraviti v tem postopku, omejena z zakonsko točno določenimi roki, ki so zelo kratki (tako Ustavno sodišče RS v odločbah Up-304/98 in Up-2385/08-7). S tega vidika je zato treba razlagati tudi določbe ZVDZ o sodnem varstvu volilne pravice strogo restriktivno.

6. Na podlagi določbe prvega odstavka 12. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) Vrhovno sodišče Republike Slovenije odloča v upravnem sporu o zakonitosti aktov volilnih organov za volitve v Državni zbor, Državni svet in volitve predsednika države. Akte, zoper katere je sodno varstvo zagotovljeno v upravnem sporu, določa ZVDZ kot specialni predpis. V prvem odstavku 105. člena ZVDZ določa, da se lahko vloži pritožba na sodišče, pristojno za upravne spore, zoper odločbo volilne komisije, s katero se zavrne lista kandidatov, zoper odločbo volilne komisije iz drugega odstavka 103. člena tega zakona, ter zoper odločbo Državne volilne komisije iz 104. člena tega zakona. Med temi akti pa, kot je razvidno iz vsebine določbe prvega odstavka 105. člena ZVDZ, ni navedena odločba volilne komisije volilne enote, ki se nanaša na odločanje o ugovoru volivca zaradi zatrjevanega nepravilnega računanja roka iz drugega odstavka 79. a člena ZVDZ, ki določa, da mora volivec, ki želi glasovati izven okraja svojega stalnega prebivališča svojo namero sporočiti okrajni volilni komisiji najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja.

7. Pritožnik pritožbe oziroma tožbe ni vložil zaradi posegov volilnih organov v (njegove) človekove pravice ali temeljne svoboščine na podlagi določbe 4. člena ZUS-1, po kateri v upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Vrhovno sodišče poudarja, da je treba tožbo na podlagi 4. člena ZUS-1 oblikovati v skladu z določbami ZUS-1 in jo tudi vložiti pri pristojnem sodišču. Glede na to, da so predčasne volitve v Državni zbor v obravnavanem primeru že končane, bi bilo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZUS-1 možno zahtevati ugotovitev, da je bilo z dejanjem poseženo v človekovo pravico ali temeljno svoboščino pritožnika, vendar sama vsebina tožnikove pritožbe ne daje podlage za takšno opredelitev.

8. Pritožnik v pritožbi sicer zatrjuje kršitev ustavnih pravic in predlaga, da se Vrhovno sodišče opredeli do zatrjevanih kršitev, vendar izrecno kot podlago pritožbe navaja 105. člen ZVDZ in pravni pouk v izpodbijani odločbi. Sklicuje se tudi na 48-urni rok za vložitev pritožbe, navaja pa tudi, da izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti zaradi kršitev ZUP. Tudi odločitev sodišča, ki jo tožnik predlaga, v pritožbi ni oblikovana v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 33. člena ZUS-1. Pritožnik je namreč zahteval razveljavitev volitev in razpis novih volitev.

9. Poleg tega pritožnik v pritožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da ne bi mogel z Ustavo zagotovljene (aktivne) volilne pravice uresničiti v Murski Soboti, ki je sicer pristojna, glede na stalno prijavo prebivališča. 10. Pritožnik v pritožbi sicer omenja akt Državne volilne komisije - rokovnik, vendar glede tega ne navaja nobenih konkretnih razlogov, ki bi lahko bili podlaga za presojo, da gre za tožbo zaradi varstva ustavnih pravic. Prav tako je neobrazložen in nekonkretiziran ugovor pritožnika o zatrjevani kršitvi svobodnih volitev.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi določbe 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 pritožbo zavrglo, saj ne gre za akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Pri tem se Vrhovno sodišče ni spuščalo v pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Iz navedenih razlogov pritožbe tudi ni obravnavalo kot pritožbo oziroma tožbo zaradi varstva ustavnih pravic.