Jedro

V obravnavanem primeru iz dejanskega stanja izhaja ugotovitev, da je tožnik nedovoljeno opravljal pokopališko in pogrebno dejavnost. Tožnik sicer to zanika, hkrati pa navaja, da je opravljal določene storitve, za katere pa meni, da so le posredno povezane s pogrebno dejavnostjo in da nimajo značaja javne službe. S takšnim stališčem tožnika pa se sodišče ne more strinjati, saj iz upravnih spisov izhaja drugače. Iz računov, ki se nahajajo v upravnih spisih, in s katerimi je bil v postopku seznanjen tudi tožnik izhaja, da je tožnik opravljal nekatere pogrebne storitve (npr. prevzem pokojnika, prevoze ipd.). V pritožbi tudi sam tožnik navaja, da je urejal dokumentacijo, opravljal ureditev in prevoz pokojnika in izvajal druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavcem pokopališč. Tožbeni očitki, da niso navedene pogrebne dejavnosti oz. storitve, ki jih je nedovoljeno opravljal tožnik, se zato izkažejo kot neutemeljeni.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica (v nadaljevanju prvostopenjski organ) tožniku zaradi nedovoljenega opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti v Občini Jesenice naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe, prenehati opravljati pokopališko in pogrebno dejavnost na območju Občine Jesenice, dokler si ne pridobi ustrezne koncesije ali uredi status pravne osebe kot lokalne gospodarske javne službe za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti za območje občine Jesenice (točka I. izreka); v primeru, da naložene obveznosti tožnik ne bo spoštoval, bo za odpravo nepravilnosti kot prisilno sredstvo uporabljena izvršba s prisilitvijo (točka 2. izreka); pritožba ne zadrži izvršitve, posebni stroški niso zaznamovani (točki 3. in 4. izreka). Iz obrazložitve izhaja, da je bil pri tožniku po uradni dolžnosti uveden inšpekcijski postopek na podlagi sporočila A. d.o.o.. Tožnik je v letu 2012 opravil določena opravila, ki so opredeljena kot pokopališka in pogrebna dejavnost. Tožnik nima urejenega statusa oz. ustreznega pravnega razmerja, ki bi mu dovoljevalo opravljati pokopališko in pogrebno dejavnost na območju Občine Jesenice. Pred izdajo odločbe je bil pozvan na izjavo na podlagi 29. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN). Tožnik v izjavi opravljanja dejavnosti ne zanika. Tožnik ni priložil dokazil, da na območju Občine Jesenice pogrebno in/ali pokopališko lahko opravlja. Prvostopenjski organ navaja 2. člen in 6. člen Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (v nadaljevanju ZPPDUP) ter 3. člen, 4. člen in 5. člen Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine Jesenice (v nadaljevanju Odlok), ki jih citira. Sklicuje se na Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice ter na Odlok o ustanovitvi A. d.o.o. Jesenice, ki opravlja pogrebno in pokopališko dejavnost za območje Občine Jesenice kot javno komunalno podjetje. Pravna podlaga za izvedbo ukrepov je tretji odstavek 7. člena ZIN. Navaja določbe 298. člena in 285. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) ter 30. člena ZIN.

Župan Občine Jesenice se z odločitvijo strinja. Pokopališka in pogrebna dejavnost je opredeljena kot gospodarska javna služba (prva alineja prvega odstavka 68. člena Zakona o gospodarskih javnih službah - v nadaljevanju ZGJS). Navaja določbo prvega odstavka 140. člena Ustave RS ter 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju ZLS) ter določbe 3. člena in 7. člena ZGJS. Z Odlokom je določeno, da je pokopališka in pogrebna dejavnost ter urejanje pokopališč obvezna gospodarska javna služba. Izvajalec javne službe je A. d.o.o., ki je registrirano za opravljanje te dejavnosti (3. člen Odloka). Občina Jesenice je z izdajo Odloka ravnala skladno z določbami ZGJS in ZLS. Med zakonsko predpisanimi načini je Občina Jesenice za opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti izbrala obliko, da obvezno gospodarsko javno službo v Občini Jesenice izvršuje samo in izključno javno podjetje A. d.o.o.. Določbi členov 4 in 5 Odloka ne širita zakonskih določb, temveč jih razčlenjujeta. Tožnik naj bi dejansko opravljal le del pogrebne dejavnosti in sicer urejanje dokumentacije, ureditev prevoza pokojnika ter druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavcem A. d.o.o. (prva, druga in sedma alineja 5. člena Odloka). Odlok nalaga javnemu podjetju izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti v celoti in ne prepušča nobeni tretji pravni ali fizični osebi izvajanja posameznega dela, niti pokopališke, niti pogrebne dejavnosti. Dejstvo je, da tožnik ne opravlja dejavnosti v skladu s podzakonskimi akti občine. Dejansko gre za nedovoljeno opravljanje pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju Občine Jesenice s strani tožnika. Očitek o nesorazmernosti izrečenega ukrepa ni utemeljen, saj je tožnik pogrebno dejavnost v letu 2012 opravljal kontinuirano.

Tožnik je vložil tožbo iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja določbe prvega in drugega odstavka prvega člena, ZPPDUP, ki jih citira. ZPPDUP ne govori, kaj pomeni pogrebna in kaj pokopališka dejavnost in ne loči standardne klasifikacije dejavnosti, ki je opredeljena pod šifro 96030, ki jo ima tožnik. To izhaja tudi iz Akta o ustanovitvi družbe. Za dejavnost ima tožnik obrtno dovoljenje. Po 9. členu Odloka Občina Jesenice pogrebne in pokopališke dejavnosti ter urejanje pokopališč zagotavlja v javnem podjetju in v ta namen ne podeljuje koncesij. Hkrati Odlok določa, katere storitve se štejejo kot pogrebne in katere kot pokopališke (4. člen in 5. člen Odloka), česar ne določa noben drug predpis. Tožnik opravlja določene dejavnosti, ki so posredno povezane s pogrebno dejavnostjo, vendar pa nimajo značaja javne službe. Poudarja, da ima registrirano dejavnost 96030 - pogrebna dejavnost, za katero je pridobil dovoljenje, vendar pa je v praksi Občine Jesenice pokopališka in pogrebna dejavnost še vedno v celoti v pristojnosti družbe A. d.o.o.. Iz računa slednje, ki je tožniku zaračunala pogrebne storitve, je razvidno, da tožnik ne opravlja pogrebne dejavnosti na podlagi 9. člen Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Jesenice, saj mu je te storitve zaračunala gospodarska javna služba na tem območju. Tako je ta dejavnost le v pristojnosti gospodarske javne službe. Dejansko tožnik ne opravlja te dejavnosti, zato ne gre za nedovoljeno opravljene pogrebne in pokopališke dejavnosti s strani tožnika. Izrečen ukrep na podlagi 7. člena ZIN je nesorazmeren in nezakonit. Navaja drugi odstavek 33. člena ZIN glede ukrepov opominjevalne narave, kar bi zadostovalo, ker gre za prvo kršitev. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse navedbe iz tožbe in ponavlja razloge za zavrnitev tožbe iz svoje obrazložitve.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in tožene stranke strinja in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja: Z določitvijo pokopališke in pogrebne dejavnosti za gospodarsko javno službo ter uvedbo posebnega javnopravnega režima, je že ZGJS omejil svobodno gospodarsko pobudo in odgovornost za zagotavljanje te dejavnosti naložil občini (prva alineja prvega odstavka 68. člena, 3. člen in 7. člen ZGJS). Občina Jesenice je med zakonsko predvidenimi oblikami zagotavljanja javnih služb (6. člen in 35. člen ZGJS) izbrala obliko javnega podjetja in v skladu z Odlokom o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Jesenice določila način njenega izvajanja izključno preko javnega podjetja A. d.o.o.. Po mnenju sodišča takšen način ni sporen, kar izhaja tudi iz odločb Ustavnega sodišča RS (npr. U-I 89/97, U-I-48/97). Ob takem stanju stvari zatrjevanje tožnika, da ima veljavno obrtno dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti, še ne pomeni, da to dejavnost lahko tudi dejansko opravlja, če ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje javne službe na območju Občine Jesenice, kot jih je v okviru izvirne pristojnosti predpisala Občina Jesenice.

V obravnavanem primeru iz dejanskega stanja izhaja ugotovitev, da je tožnik nedovoljeno opravljal pokopališko in pogrebno dejavnost. Tožnik sicer to zanika, hkrati pa navaja, da je opravljal določene storitve, za katere pa meni, da so le posredno povezane s pogrebno dejavnostjo in da nimajo značaja javne službe. S takšnim stališčem tožnika pa se sodišče ne more strinjati, saj iz upravnih spisov izhaja drugače. Iz računov, ki se nahajajo v upravnih spisih, in s katerimi je bil v postopku seznanjen tudi tožnik izhaja, da je tožnik opravljal nekatere pogrebne storitve, kot so navedene v Odloku (npr. prevzem pokojnika, prevoze ipd.). V pritožbi tudi sam tožnik navaja, da je urejal dokumentacijo, opravljal ureditev in prevoz pokojnika in izvajal druga dela, ki so posebej dogovorjena z upravljavcem pokopališč (prva, druga in sedma alineja 5. člena Odloka). Tožbeni očitki, da niso navedene pogrebne dejavnosti oz. storitve, ki jih je nedovoljeno opravljal tožnik, se zato izkažejo kot neutemeljeni.

Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je ključno za odločitev dejstvo, da tožnik nima statusa lokalne gospodarske javne službe. Slednje pa ob upoštevanju že zgoraj navedenega, da gre za javno gospodarsko službo, katere ureditev je v izključni lokalni pristojnosti, pomeni, da nima pooblastila za opravljanje pogrebne oz. pokopališke dejavnosti. Tožnik v postopku inšpekcijskega nadzora ni predložil nobenih dokazil, da lahko opravlja pogrebno ali pokopališko dejavnost v celoti ali v določenem delu.

Po mnenju sodišča je prvostopenjski organ izdal odločbo v okviru svojih pooblastil in pri tem pravilno uporabil materialne določbe, ki jih je navedel kot podlaga svoji odločitvi. Ukrep je po mnenju sodišča izrečen v obsegu, ki je nujen za zagotovitev učinkovitega inšpekcijskega nadzora oz. ne gre za kršitev načela sorazmernosti iz 7. člena ZIN, kot meni tožnik. Tožnik pa je v postopku sodeloval in je bil seznanjen z vsem relevantnimi okoliščinami ter je podal izjavo v zvezi s predmetom nadzora (29. člen ZIN). Po mnenju sodišča tožnikove pravice v postopku inšpekcijskega nadzora niso bile kršene, saj je bil seznanjen s predmetom nadzora in z vsemi relevantnimi okoliščinami, ki vplivajo na odločitev. Odločba ima tudi vse sestavine po ZUP in se jo da preizkusiti v celoti.

Na drugačno odločitev v obravnavanem primeru ne vplivajo pogodbe o poslovnem sodelovanju, ki jih ima tožnik sklenjene z določenimi subjekti (npr. Žale d.o.o., ZZZS), ki se nanje sklicuje tožnik. Slednje na naravo oz. vsebino nedovoljenega opravljanja pogrebne in pokopališke dejavnosti nimajo vpliva.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem vsaka stranka trpi svoje stroške, če sodišče tožbo zavrne.