Jedro

Dejstvo, da sta vlogo ocenjevala dva ocenjevalca, le prispeva k objektivnejši oceni vlog po posameznih merilih, ki so bila v naprej objavljena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za gospodarstvo RS je z izpodbijanim sklepom zavrnilo vlogo tožeče stranke na javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj – ESSR, dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistična infrastruktura 2009 za sofinanciranje operacije z nazivom A. z dne 31.8.2009. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je 60 točk, prag nad katerimi se odobri sofinanciranje prijavljenih investicij v turistično infrastrukturo, v skladu z javnim razpisom, in da mora biti minimalno število doseženih točk pri posameznem sklopu meril, z izjemo sklopov regionalni kriterij in vplivov na horizontalne politike, najmanj 50% vseh možnih točk v okviru posameznega sklopa meril. Če se po končanem ocenjevanju izkaže, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja operacij, ki so dosegle prag števila točk, presega razpoložljiva sredstva, se sredstva dodeli tistim predlagateljem, ki so dosegli višje število točk. Vloga tožeče stranke je s skupno 65,5 točk in preseganjem 50% možnih točk, pri vsakem sklopu posebej presegla prag za sofinanciranje malih investicij, vendar se je po končanem ocenjevanju izkazalo, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog, ki so dosegle prag 60 točk, presega razpoložljiva razpisana sredstva. Tako so se v skladu s 7. točko razpisa „Merila za izbor“ razpisa razpoložljiva sredstva razdelila tistim predlagateljem, katerih vloge so dosegle 71 točk in več. V nadaljevanju obrazložitve je podan prikaz ocenjevanja v sklopu posameznega merila in razlogi za podano oceno, kjer to ni možno ugotoviti iz narave samega merila.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je bila tožena stranka, pri ocenjevanju prispelih vlog na javni razpis za pridobitev sredstev evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva turistična infrastruktura julij 2009, objavljen v Uradnem listu RS št. 53/09, v celoti vezana na postavljena in objavljena merila, zato bi morala postopek izbire vlog za sofinanciranje izvesti v skladu s postavljenimi procesnimi pravili. V nasprotju s tem pa je bila ocenjena nepravilno, nedosledno in nerazumljivo, točke za posamezna merila pa so bile prilagojene samovoljno, nerazumljivo in kontradiktorno. Tako je pri ocenjevanju vloge obšla svoja v naprej postavljena pravila in s tem kršila načelo zaupanja v upravni organ ter načelo enakopravne obravnave ponudnikov. Tako razlogov, odločilnih za presojo posameznih dokazov, večinoma sploh ni navajala, v primerih kjer jih je navajala pa so velikokrat kontradiktorni, nerazumljivi in nesmiselni, saj iz njih ni razvidno kaj naj bi dokazovali oziroma kako bi bili lahko pomembni za odločitev, za katero se je tožena stranka zavzela. Takšno ravnanje tožene stranke pa predstavlja arbitražno odločanje oblastvenega organa, na osnovi subjektivnih meril ocenjevalne komisije in ne predstavlja objektivnih kriterijev, ki so bili v naprej določeni.

Tako je tožena stranka pri merilu III. 1 – Vpliv operacije na dvig ravni turistične ponudbe v destinaciji, priznala 2,5 točke z navedbo, da nastanitvene zmogljivosti v turistični destinaciji obstajajo, je pa možno ugotoviti, da tovrstne ponudbe primanjkuje oziroma je nujna za hitrejši nadaljnji razvoj turizma. Teh svojih navedb pa tožena stranka ni konkretizirala oziroma ni podala obrazložitve pri katerem ponudniku je tovrstne storitve našla. Tako bi glede na postavljena merila morala vloga pri navedenem merilu dobiti vsaj 3 točke (operacija nujna za razvoj), če že ne 4 točke. Vpliv na kakovost ponudbe – merilo III. 3 je tožena stranka ocenila z 2 točkama z utemeljitvijo, da predlagatelj načrtuje pridobiti standard kakovosti. Tudi v tem primeru je bilo zmotno ugotovljeno dejansko stanje saj je že v vlogi jasno in nedvoumno navedeno, da že ima pridobljen standard kakovosti (standard kakovosti združenja v Jeunes Restaurateurs d'Europe) in ga tudi obrazložila in podrobno opisala. Zato bi morala prejeti 3 točke. Za merilo V. 2. b. - Način dela projektne skupine pa ji je tožena stranka dodelila 1,5 točke od dveh z obrazložitvijo, da so kritične točke pomanjkljivo predstavljene z vsebinskega, terminskega ter finančnega vidika. Takšna obrazložitev pa je nesmiselna, saj so v vlogi jasno določene kritične točke kot tudi jasno določen način reševanja problemov. Vse to je zapisano v prijavnih obrazcih kot tudi v investicijskem programu, ki je nujna priloga oziroma sestavni del vloge na javni razpis zato bi morala vloga, v sklopu navedenega merila, prejeti 2 točki. V zvezi z merilom VI. 1 – Realnost pričakovanih rezultatov, tožena stranka ugotavlja, da so pričakovani rezultati delno dvomljivi, saj je 4,55% obrestna mera za kredit izrazito nizka v primerjavi s pogoji na kreditnem trgu, zato sta ji bili določeni 2 točki. Merila „Delno dvomljivi rezultati“ v navedenem merilu ni, saj vloga dobi 0 točk, če so pričakovani rezultati nerealni, 1 točko, če so pričakovani rezultati dvomljivi in 3 točke, če so pričakovani rezultati realni, kar pomeni, da je tožena stranka tudi v tem primeru napačno in nepopolno ocenila dejansko stanje ter kršila pravila postopka, saj iz investicijskega programa, katerega podlaga so izračuni investicije z navedeno obrestno mero, ki je s strani kreditodajalca potrjena, pri ocenjevanju navedenega merila tožena stranka očitno ni upoštevala. V zvezi z merilom VI. 2 - Tržna in prodajna naravnanost, so bile dodeljene 4 točke z obrazložitvijo, da je izdelan izvedbeni načrt trženja, v katerem pa je pomanjkljivo predstavljena organizacija prodaje. Iz obrazložitve pa ni mogoče ugotoviti, na kaj se navedena odločitev opira, čeprav je v dokumentaciji na dolgo in široko pojasnjena strategija trženja in organizacija prodaje. Glede na navedeno bi moralo biti za izpolnjevanje navedenega merila, določeno 6 točk in ne le 4 točke. Tudi v točki IX. 1 – Vpliv na okolje, je tožena stranka nesmiselno ocenila ter prilagodila merilo ocenjevanja, ki poprej v takšni vsebini ni bilo predvideno. Z obrazložitvijo, da so vplivi operacije na okolje nevtralni oziroma delno pozitivni, predlagatelj pa iz okoljskega vidika izpolnjuje zakonsko določene zahteve, ki so mu omogočale pridobitev gradbenega dovoljenja, ni pa predvidena pridobitev katerega izmed znakov za okolje ali energetske izkaznice. V navedeni obrazložitvi pa je spregledano, da je v prijavnih obrazcih kot tudi v razpisni dokumentaciji predvidena pridobitev znakov za okolje. Na to nakazuje tudi izbira izvajalcev ter strokovnega tima, ki so še posebej strokovnjaki pri izgradnji ekoloških ter okolju prijaznih gradenj. Celotna filozofija že obstoječega objekta in storitev, pa že temelji na okolju prijaznih storitvah, zato je sporna obrazložitev in dodelitev le 2,5 točke, namesto 6 točk. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče izpodbijani sklep odpravi, podredno pa da ga odpravi in zadevo vrne v ponoven postopek toženi stranki. Hkrati zahteva povrnitev stroškov tega postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je bil postopek dodeljevanja javnih sredstev izveden skladno z določili Pravilnika o postopkih izvrševanja proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08), pri oblikovanju vsebine sklepa pa je smiselno uporabljala pravila splošnega upravnega postopka in sklep obrazložila v skladu s temi pravili. Pri obravnavi vlog so bili upoštevani podatki, ki so izhajali iz obrazcev vlog, iz obveznih prilog in neobveznih prilog, s katerimi so lahko predlagatelji dodatno podkrepili določene navedbe v vlogah ter podatki iz javnih evidenc. Vsako vlogo sta ocenjevala dva ocenjevalca na osnovi podrobno razdeljenih in v naprej objavljenih meril, upoštevajoč navodila za ocenjevanje, končno oceno posamezne vloge pa je predstavljalo povprečje obeh ocen. Z navedenim je bila ugotovljena objektivnost in konsistentnost ocenjevanja vlog celotnega javnega razpisa, z navedeno metodologijo ocenjevanja pa je bila predhodno seznanjena tudi tožeča stranka, saj iz 2. 3. 1. točke razpisne dokumentacije (stran 23) jasno izhaja zgoraj predstavljeni način ocenjevanja.

Z zvezi z merilom III. 1 – Vpliv operacije na dvig ravni turistične ponudbe v destinaciji pa navaja, da je bila operacija tožeče stranke prijavljena pod predmetom razpisa „Nastanitvene zmogljivosti“, zato se je pri tem merilu ugotavljal pomen navedene operacije na razvoj nastanitvenih zmogljivosti v destinaciji. Ker, glede na uradne podatke, nastanitvene zmogljivosti v destinaciji obstajajo (999 stalnih ležišč), ni mogoče zaključiti, da je operacija, glede na število ležišč (20), nujna za razvoj destinacije, lahko pa se upoštevajoč strategijo razvoja destinacije ugotovi, da tovrstne ponudbe primanjkuje (2 točki), drugi ocenjevalec pa je ocenil, da je tovrstna ponudba nujna za razvoj destinacije (3 točke), tako je prišlo do dodelitve 2,5 točke v sklopu navedenega merila. V zvezi z merilom III. 2 – Vpliv na kakovost ponudbe navaja, da je bila vloga v okviru navedenega merila ocenjena z 2 točkama kljub dejstvu, da je tožeča stranka zgolj navedla, da namerava pridobiti enega izmed ekoloških standardov kakovosti in se ni časovno opredelila glede pridobitve, čeprav ta zahteva izhaja iz razpisne dokumentacije. Članstvo v elitnem združenju Jeunes Restaurateurs d'Europe ni mogoče šteti med pridobljene standarde, saj gre, kot sama navaja, za združenje mladih evropskih gostilničarjev, zato navedenega članstva v združenju ni mogoče enačiti z uradnimi standardi kakovosti. V okviru merila V. 2. b – Način dela projektne skupine pa je bil ocenjevan način dela projektne skupine predvsem po kriterijih, ki se nanašajo na predstavitev kritičnih točk in način reševanja problemov. Glede na predstavljeno metodologijo ocenjevanja je vloga tožeče stranke v sklopu navedenega merila prejela 1,5 točke, kar predstavlja povprečno oceno obeh ocenjevalcev. Ob ocenjevanju merila VI. 1 – Realnost pričakovanih rezultatov je bil upoštevan vsebinski vidik (število nočitev, obiskovalcev, odstotek zasedenosti) kot finančni vidik (ekonomski kazalniki, prihodki, stroški, obrestna mera za kredite). Namen tega merila je oceniti realnost podanih podatkov v vlogi in prilogah in sicer na osnovi primerjave z določenimi javnimi podatki, preteklimi izkušnjami s primerljivimi projekti in razmerami na trgu. Tudi tukaj sta se oceni ocenjevalcev razlikovali, tako je eden od njiju ocenil, da je obrestna mera izrazito nizka v primerjavi s pogoji na kreditnem trgu, kjer so se obrestne mere za dolgoročne kredite načeloma gibale nad 6%, drugi pa je ocenil rezultat kot realen. V sklopu merila VI. 2. - Tržna in prodajna naravnanost je tožena stranka prejela 4 točke ker je poleg predstavitve trženja in prodaje v investicijskem programu, priložila tudi marketinški program. Za 6 točk pa bi morala biti poleg, izvedbenega načrta trženja še posebej podrobneje predstavljena organizacija prodaje. Merilo IX. 1 – Vpliv na okolje je bilo presojano v skladu z razpisnimi pogoji iz razpisne dokumentacije (točka 5. 12.). Tudi pri tem merilu sta se oceni obeh ocenjevalcev razlikovali in sicer je eden ocenjevalec presodil glede na podatke v vlogi, da investicija nima negativnih vplivov na okolje oziroma je nevtralna, ter dal 1 točko, drugi ocenjevalec pa je upoštevajoč določene podatke v investicijskem programu, ocenil vplive kot pozitivne in dal 4 točke. Tako je bila vloga v zvezi z navedenimi merili ocenjena s povprečno oceno 2,5 točke. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 28.4.2010 (odgovor na odgovor tožene stranke) navaja, da Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije v 12. poglavju (postopki dodelitve sredstev subvencij, posojil in drugih oblik sofinanciranj iz državnega proračuna), ki natančno določa postopek izvedbe javnega razpisa določa, da mora biti javni razpis za dodelitev sredstev objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije in da mora objava javnega razpisa vsebovati tudi navedbo meril s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev. V 225. členu navedenega pravilnika pa je še določeno, da komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog ter jih oceni na podlagi pogojev in meril, ki so bila navedena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Pravilnik tudi določa, da mora imeti strokovna komisija ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog. Glede na vse navedeno bi morala oba ocenjevalca podajati svoje ocene v skladu z merili določenimi v razpisni dokumentaciji, tako da ocenjevanje prispelih vlog ne bi smelo biti subjektivno pač pa objektivno, na podlagi v naprej objavljenih meril in kriterijev. Vsak ocenjevalec je bil dolžan pregledati dejansko stanje, preučiti vse elemente vloge ter se odločiti na podlagi dobrega poznavanja dejanskega stanja ter objavljenih meril. V zvezi s članstvom v JRE pa še dodaja, da gre za prestižno evropsko gastronomsko združenje v katerega se ne more včlaniti kdorkoli, pač pa je članstvo v tem združenju pogojeno z izpolnjevanje najstrožjih kriterijev, na osnovi katerih se po večletnem nenapovedanem preverjanju strogih neodvisnih ocenjevalcev, lahko pride samo na osnovi povabila oziroma predloga konkurenta iz druge države. Iz teh razlogov bi ji tožena stranka morala dodeliti ustrezne točke po kriteriju standard kakovosti. V zvezi z merilom VI. 1. - Realnost pričakovanih rezultatov pa je stališče, da je obrestna mera za najemanje kreditov prenizka nesprejemljivo, ker je bila obrestna mera v investicijskem programu upoštevana na osnovi predhodnega dogovora s pooblaščenimi predstavniki banke, ki so sam investicijski program tudi potrdili s svojim podpisom in žigom, poleg tega pa so dali zavezujočo izjavo, da bodo operacijo financirali v obsegu predvidenem z investicijskim programom. V zvezi z merilom VI. 2. - Tržna in prodajna naravnanost pa navaja, da je bila izvedbena strategija trženja izdelana posebej skrbno in ima vse elemente zahtevane v razpisni dokumentaciji. Tako so na straneh tržne strategije 56 do 58 podrobno navedene aktivnosti po obliki, vsebini, vrednosti in časovnih obdobjih. Glede prodaje pa je navedeno, da bo za pospeševanje prodaje poleg domačih že zaposlenih kadrov, izvedena po izvedbi investicije še dodatna zaposlitev specialista za trženje. V zvezi z merilom IX. 1. - Vpliv na okolje pa navaja, da je sicer res, da je v prijavnem obrazcu navedena zgolj namera pridobitve enega izmed ekoloških standardov brez navedbe konkretnega znaka in brez časovne opredelitve pridobitve znaka vendar je bilo logično, da bo znak pridobljen.

Tožena stranka v odgovoru z dne 26.5.2010 na pripravljalno vlogo tožeče stranke smiselno ponavlja navedbe iz izpodbijane odločbe in odgovora na tožbo.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je sklep tožene stranke pravilen in zakonit, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2 odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS1-). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Ministrstvo za gospodarstvo RS je v Uradnem listu RS, št. 53/2009 z dne 10.7.2009 objavilo javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj – ESRR dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva – turistična infrastruktura 2009 in dopolnitev razpisa v Uradnem listu RS, št. 98/2009 z dne 4.12.2009. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe posameznih investicij na področju turistične infrastrukture. Postopek dodeljevanja javnih sredstev je bil izveden skladno z določili Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07 in 61/08). Tako je postopek, v skladu s 1. odstavkom 218. člena Pravilnika vodila strokovna komisija, ki je bila v skladu s 3. odstavkom 218. člena Pravilnika imenovana s strani tožene stranke na predlog ustreznih resornih ministrstev. Člani komisije imajo ustrezno strokovno izobrazbo in izkušnje s področja, za katerega se dodeljujejo sredstva, ki omogočajo strokovno presojo vlog. V Uradnem listu RS je bil objavljen Javni razpis za dodelitev sredstev, ki vsebuje vse pogoje navedene v točkah 1. odstavka 219. člena in ocenjevalna merila, na osnovi katerih je strokovna komisija v skladu z 225. členom Pravilnika izvedla ocenjevanje in odločitev o izboru skladno z 227. členom Pravilnika, obrazložila. Dejstvo, da sta vlogo tožeče stranke ocenjevala dva ocenjevalca, v skladu z v naprej objavljenimi ocenjevalnimi merili, pa po oceni sodišča le prispeva k objektivnejši oceni vlog po posameznih merilih, ki so bila v naprej objavljena v javnem razpisu oziroma razpisni dokumentaciji. Kljub tako, v naprej določenim merilom, namreč lahko prihaja do manjših odstopanj pri ocenjevanju, predvsem tam kjer ni mogoče meril ocenjevati z številčnimi kazalniki, s tem je bila zagotovljena večja objektivnost in konsistentnost ocenjevanja vlog celotnega javnega razpisa. Na to kaže tudi majhna razlika v skupnem številu točk, s katerimi sta ocenjevalca ocenila vlogo tožeče stranke (eden z 62 točkami, drugi pa z 69 točkami). Iz tega še izhaja, da vloga tožeče stranke, tudi po kriteriju ocenjevalca, ki jo je ocenil z 69 točkami, ne bi bila sprejeta, saj je morala biti posamezna vloga ocenjena z 71 točkami in več.

Glede na navedene zakonske in podzakonske določbe, izpodbijano odločbo, upravne spise, predvsem vloge tožeče stranke s priloženimi listinami, sodišče ugotavlja, da je tožena stranka na podlagi izdelanih ocen, v obrazložitvi sklepa jasno navedla razloge za podano oceno in sicer za vsako posamezno merilo, ki je bilo predmet ocenjevanja.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo v skladu s 1. odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, ker je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, sklep pa pravilen in na zakonu utemeljen.

Izrek o stroških temelji na 4. odstavku 25. člena ZUS-1, ki določa, da trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.