25. 5. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 16. maja 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1092/2004 z dne 6. 5. 2005 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. V P 542/2002 z dne 23. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožničin zahtevek, naj naloži Republiki Sloveniji plačilo nadomestila (v višini 256.125 SIT) iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja nepremičnin v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I in nasl. – v nadaljevanju ZDen) do vrnitve podržavljenih kmetijskih zemljišč, in tožeči stranki naložilo povrnitev stroškov tožene stranke v znesku 28.050 SIT. Glede na določbe Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 10/93 in nasl. – v nadaljevanju ZSKZ) in glede na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-22/99 z dne 2. 12. 1999 (Uradni list RS, št. 1/2000 in OdlUS VIII, 273) je po stališču sodišča lahko v tej zadevi zavezanec za plačilo odškodnine po drugem odstavku 72. člena ZDen Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) in ne Republika Slovenija. Višje sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

2.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija navedeno odločitev in ji očita kršitev pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave) in pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave). Sodišči naj bi namreč brez ustrezne pravne podlage zavrnili tožbeni zahtevek, saj naj ne bi odgovorili na trditve pritožnice o tem, da je tretji odstavek 2. člena ZSKZ pomemben za odločitev o pasivni legitimaciji. Glede na to, da Sklad s kmetijskimi zemljišči in gozdovi, ki so v lasti Republike Slovenije, gospodari v imenu Republike Slovenije in za njen račun, pritožnica meni, da bi sodišči morali ugotoviti, da je za plačilo zavezanka Republika Slovenija, ali pa prepričljivo odgovoriti na relevantne navedbe pritožnice. Nepravilna naj bi bila tudi odločitev o stroških, ker sodišče ni uporabilo 162. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju ZPP).

B.

3.Pritožnica kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in pravice do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave utemeljuje s trditvijo, da sodišči nista odgovorili na njene navedbe o pomenu tretjega odstavka 2. člena ZSKZ. Iz obrazložitev izpodbijanih sodb je razvidno, da ta očitek ne drži. Višje sodišče je ta pritožbeni ugovor zavrnilo kot "protispisen" s pojasnilom, da se je sodišče prve stopnje v tretjem in četrtem odstavku na tretji strani obrazložitve svoje sodbe opredelilo do vprašanja, zakaj navedena zakonska določba za ugotovitev pasivne legitimacije ni pomembna. Prvostopenjsko sodišče je namreč na te navedbe pritožnice odgovorilo s sklicevanjem na vsebino 3. in 10. člena ZSKZ ter s sklicevanjem na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-22/99. V nadaljevanju je Višje sodišče obrazloženo zavrnilo tudi pritožbene ugovore glede pravilnosti stališča prvostopenjskega sodišča. Prav tako je pojasnilo, zakaj v obravnavanem primeru 162. člen ZPP za odločanje o stroških postopka ne pride v poštev. Ali je odločitev o stroških pravilna, pa ni stvar presoje Ustavnega sodišča. Dejstvo, da odgovori sodišč niso takšni, s kakršnimi bi se pritožnica strinjala, pa samo po sebi ne zadošča za sklep o kršitvah človekovih pravic iz 22. in 23. člena Ustave.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić