Starši in deljenje fotografij otrok

Datum

05.09.2025

Številka

07121-1/2025/1395

Kategorije

Fotografije kot OP, Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih, Šolstvo, Vrtec

Na podlagi pogostih vprašanj posameznikov, šol in drugih organizacij, ki delajo z otroki, in 5. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) je Informacijski pooblaščenec pripravil neobvezujoče mnenje v zvezi z vprašanjem, ali smejo starši deliti fotografije otrok z izletov, praznovanj ali šolskih prireditev.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) in Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR), ki urejata ravnanje z osebnimi podatki, se ne uporabljata za popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Staršem zato ni treba skrbeti, če fotografijo uporabijo zgolj za domači album, jo pokažejo v družinskem krogu ali shranijo na zasebni računalnik oziroma telefon (pri tem je treba poskrbeti, da nehote preko neustrezne nastavitve dostopa do datotek npr. hrambe v oblaku fotografij nehote ne delimo z vsemi oz. s širšim krogom izven družine in ožjih prijateljev). Tudi objava na zasebnem družbenem profilu, dostopnem samo sorodnikom ali ožjim prijateljem, običajno spada v to izjemo.

Povsem drugače pa je, kadar fotografija postane javno dostopna, na primer, če jo starši objavijo na odprtem oziroma širše dostopnem profilu družbenega omrežja (sem lahko sodi tudi profil, do katerega dostopajo poleg ožjega kroga družine in prijateljev tudi vsi znanci, sodelavci ipd.) ali na spletni strani, kjer jo lahko vidi praktično kdorkoli. Takrat gre za obdelavo osebnih podatkov in veljajo vsa pravila glede njihovega varstva. Posebna previdnost je potrebna, kadar so na fotografiji tudi drugi otroci; v takem primeru bi morali starši pred objavo pridobiti njihovo privolitev oziroma privolitev njihovih staršev ali zakonitih zastopnikov.

Pri fotografiranju otrok pa je treba upoštevati tudi pravila šole ali organizatorja dogodka, ki so lahko namenjena ne le varstvu osebnih podatkov ampak tudi varstvu drugih pravic. Ta pravila lahko predpisujejo, kje in kdaj je fotografiranje dovoljeno. Na primer, prepovedano je lahko fotografiranje med gledališkimi predstavami, športnimi tekmovanji, delavnicami ali obiski muzejev, kjer veljajo posebni pogoji za varnost ali avtorskopravno zaščito. Vedno je treba glede na okoliščine najprej razmisliti, ali je fotografiranje sploh primerno. Prav tako je priporočljivo omejiti fotografiranje otrok in mladostnikov, ki so vključeni v delikatne programe ali dejavnosti (npr. poletni tabor za mlade z določeno boleznijo, srečanje mladih odvisnikov od prepovedanih drog ipd.), da se zaščiti njihova zasebnost. Če starši in obiskovalci upoštevajo ta pravila, pomagajo poskrbeti, da se otroci počutijo varne, da dogodki potekajo nemoteno in da nihče od vpletenih ne pride v neprijetno ali celo nezakonito situacijo.

Če pride do neprimerne objave, imajo otroci, ki so dopolnili 15 let, pravico, da sami neposredno zahtevajo umik oziroma izbris fotografije pri upravljavcu spletne strani oziroma osebi, ki je fotografijo objavila. Otroci mlajši od 15 let lahko to pravico uveljavljajo preko svojih staršev ali skrbnikov. Za lažje uveljavljanje pravice lahko uporabijo tudi obrazec “Zahteva za izbris osebnih podatkov”, ki je dostopen na spletni strani IP (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/doc/obrazci/ZVOP/Zahteva_za_izbris_lastnih_osebnih_podatkov.docx). V vsakem primeru pa se lahko za pomoč ali nasvet obrnejo tudi na druge zaupanja vredne odrasle osebe, na primer svetovalno službo v šoli, zagovornika otrokovih pravic ali center za socialno delo. Če upravljavec fotografije kljub temu ne odstrani, je mogoče vložiti prijavo pri IP (https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/vlo%C5%BEitev-prijave). V primerih hujših posegov v zasebnost tako otrok kot mladostnikov pa pride v poštev tudi sodno varstvo ter prijava policiji, kadar bi šlo za kaznivo dejanje.

Več napotkov in primerov lahko najdete v mnenjih IP, dostopnih na: www.ip-rs.si/mnenja-zvop-2 (kategorije Fotografije kot osebni podatki in Obdelava osebnih podatkov otrok in mladoletnih) ter v drugih gradivih IP, dostopnih na: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/.

Pripravila

Tina Ivanc, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

Financira Evropska unija. Izražena stališča in mnenja so izključno mnenja avtorja in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske komisije. Niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva, zanje ne odgovarjata.