Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Razveljavitev gradbenega dovoljenja v obnovljenem postopku učinkuje za naprej in sama zase še ne predstavlja zelo hudih posledic. Ker revidentka ni izkazala konkretnih posledic, ki jih ima zanjo izpodbijana odločitev, pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (revidentka) po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenka izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 zavrnilo njeno tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Bežigrad z dne 29. 9. 2008, s katero je prvostopenjski upravni organ v obnovljenem postopku razveljavil revidentki izdano gradbeno dovoljenje z dne 19. 4. 2006, za gradnjo prizidka k obstoječi stanovanjski hiši na tam navedenem zemljišču. V obnovljenem postopku je bilo ugotovljeno, da investitorica ni izkazala pravice graditi, saj ni izkazala, da solastniki obstoječe stanovanjske hiše soglašajo z gradnjo prizidka. Zato je bilo gradbeno dovoljenje v obnovljenem postopku razveljavljeno. Tožena stranka je z odločbo z dne 8. 1. 2009 zavrnila revidentkino pritožbo.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije iz razloga po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

6. Zelo hude posledice so pravni standard, katerega vsebino je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da pa bi ga lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso (X Ips 535/2007, X Ips 97/2009, X Ips 428/2009, X Ips 477/2009, X Ips 168/2010, X Ips 273/2010) navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

7. V obravnavani zadevi revidentka obstoj zelo hudih posledic utemeljuje z navedbo, da gre za stavbo, ki je na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, ki je bil predmet obnove postopka, že zgrajena. Sedaj pa je to gradbeno dovoljenje razveljavljeno in zahteva za njegovo izdajo zavrnjena.

8. S to navedbo revidentka zelo hudih posledic ni izkazala. Odločitev, sprejeta v obnovljenem postopku, pa čeprav za revidentko ni ugodna, sama zase ne predstavlja zelo hude posledice. Razveljavitev že izdanega gradbenega dovoljenja učinkuje za naprej in sama zase še ne predstavlja zelo hudih posledic. Revidentka konkretnih posledic ni izkazala, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

9. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).