Jedro

Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev (prim. 224. člen ZPP). Kljub temu lahko stranka dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena oziroma da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice, niso resnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencih je bilo dokazno breme, da konkretizirano izpodbijata pravilnost izpolnjene vročilnice in za svoje navedbe ponudita tudi dokaz, česar pa nista storila.

Izrek

I. Pritožbi prvega in drugega toženca se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Prvi in drugi toženec sama nosita stroške pritožbenega postopka.

III. Tožeča stranka sama nosi stroške stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanima sklepoma (1) predlog prvega toženca za obnovo postopka in predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 2. 4. 2021 zavrglo kot prepozen in prvemu tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter (2) predlog drugega toženca za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti z dne 8. 4. 2021, pritožbo drugega toženca z dne 8. 4. 2021 zoper zamudno sodbo VII Pg 237/2017 z dne 27. 6. 2017 in sklep z dne 17. 7. 2017 zavrglo kot prepozne ter drugemu tožencu naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedena sklepa sta se pritožila prvi in drugi toženec. Oba uveljavljata vse pritožbene razloge, predlagata spremembo, podrejeno razveljavitev izpodbijanih sklepov ter priglašata pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev obeh pritožb ter potrditev izpodbijanih sklepov. Priglasila je tudi stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je predlog prvega toženca za obnovo postopka zavrglo kot prepozen z nosilnim razlogom, da je bila zamudna sodba prvemu tožencu vročena pravilno in skladno s prvim odstavkom 140. člena ZPP že dne 3. 7. 2017, zaradi česar je 7. 4. 2021 vložen predlog za obnovo postopka glede na 2. točko 396. člena ZPP prepozen. Glede zavrženja (podrejenega) predloga za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sodišče prve stopnje navedlo, da je tudi ta prepozen, upoštevajoč datum pravilne vročitve zamudne sodbe in datum vložitve predloga. Poleg tega pa je predlog tudi vsebinsko neutemeljen, saj je bil predlog za obnovo postopka zavržen, kar pomeni, da je nastopila pravnomočnost in izvršljivosti (pravilno vročene) sodbe.

6. Predlog drugega toženca za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti je sodišče prve stopnje zavrglo kot prepozen z nosilnim razlogom, da sta bila zamudna sodba in sklep drugemu tožencu vročena pravilno in skladno s prvim odstavkom 140. člena ZPP že dne 3. 7. 2017 oziroma 17. 8. 2017, zaradi česar je 8. 4. 2021 vložen predlog glede na tretji odstavek 42. člena ZIZ prepozen. Tudi sicer pa je predlog vsebinsko neutemeljen. Pritožbo zoper sodbo in sklep z dne 27. 6. 2017 oziroma 17. 7. 2017, vloženo 8. 4. 2021, je sodišče prve stopnje zavrglo z obrazložitvijo, da sta bili obe sodni odločbi drugemu tožencu vročeni pravilno, zaradi česar je – upoštevajoč prej navedene datume vročitve – pritožba vložena prepozno.

7. Prvi toženec ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje izpodbija z navedbami, da sta bili tožba in sodba prvemu tožencu vročeni nepravilno, in sicer očetu oziroma materi (zapis na vročilnici) in ne prvemu tožencu, drugi toženec pa z navedbami, da sta bila sodba in sklep vročena ženi drugega toženca in ne drugemu tožencu. Ker nista ne oče ne mati prvega toženca seznanila, da sta sprejela sodno pisanje, prav tako pa tega ni storila niti žena drugega toženca, niti jima sodna pisanja niso bila izročena, prvi in drugi toženec naj ne bi imela možnosti odzvati se in vložiti odgovor na tožbo oziroma pritožbo zoper sodbo. Toženca v postopku na prvi stopnji nista zatrjevala, da je bila vročitev opravljena očetu in materi prvega toženca oziroma ženi drugega toženca, pač pa ravno nasprotno: da pravilne vročitve ni bilo. Da je bila vročitev opravljena očetu in materi oziroma ženi, je navedeno na vročilnici, pri čemer sta toženca v svojih vlogah le povzela zapis na vročilnici, zaradi česar naj bi bile ugotovitve izpodbijanega sklepa o tem, komu je bilo sodno pisanje vročeno, napačne. Vročilnica tudi sicer ni izpolnjena pravilno, saj na njej ni navedenega imena in priimka osebe, zato ni jasno, komu je bilo pisanje dejansko vročeno. Na vročilnici bi moralo biti navedeno, komu se pisanje dejansko vroča, ime in priimek osebe ter razloge, zakaj se vroča na tak način. Predlog za obnovo postopka in pritožba sta bila vložena v okviru 30 dnevnega subjektivnega roka, ko sta se toženca seznanila z obstojem vložene tožbe in pravnomočno zaključenim postopkom, saj sta za zamudno sodbo prvič slišal na glavni obravnavi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani dne 11. 3. 2021, ko je pooblaščenec oškodovanca navedel, da je bila izdana zamudna sodba.

8. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. V skladu s prvim odstavkom 142. člena ZPP, ki ureja vročitev, se tožba in sodna odločba vročata osebno stranki. Prvi odstavek 140. člena ZPP določa, da če se tisti, ki mu je pisanje treba vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti. Pritožnika ne navajata, da oče in mati prvega toženca oziroma žena drugega toženca, ne bi bila člana istega gospodinjstva kot prvi in drugi toženec, zaradi česar je bila vročitev opravljena skladno s prvim odstavkom 140. člena ZPP.

9. Iz vročilnic v spisu izhaja, da sta kot prejemnika sodnih pisanj podpisana oče in mati prvega toženca oziroma žena drugega toženca. Po petem odstavku 149. člena ZPP mora vročevalec na vročilnici, kadar pisanje izroči nekomu drugemu in ne tistemu, na katerega je naslovljeno, navesti njuno medsebojno razmerje. To je na vročilnicah navedeno. Vročilnica oziroma potrdilo o vročitvi je javna listina, ki dokazuje vročitev (prim. 224. člen ZPP). Kljub temu lahko stranka dokazuje, da osebna vročitev ni bila opravljena oziroma da dejstva o vročitvi, kot izhajajo iz vročilnice, niso resnična. Vročilnico kot dokaz o prejemu sodne pošiljke je torej mogoče ovreči z določno in dokazno podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencih je bilo dokazno breme, da konkretizirano izpodbijata pravilnost izpolnjene vročilnice in za svoje navedbe ponudita tudi dokaz, česar pa nista storila. Niti v predlogu za obnovo postopka oziroma predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti niti v pritožbi toženca nista zatrjevala (še manj dokazovala), da oče in mati oziroma žena nista člana njunega gospodinjstva, prav tako ne, da podpis na vročilnicah ni njun. Dokazni predlog prvega toženca z zaslišanjem prič, ki naj bi potrdile, da je bila vročitev opravljena nezakonito, brez predhodnih ustreznih in konkretiziranih navedb, ne more biti uspešen. Zaradi tega tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da je bilo dejansko stanje zaradi opustitve dokaza z zaslišanjem prič zmotno in nepopolno ugotovljeno. Toženca sta šele v pritožbi prvič navedla, da ni jasno, komu je bilo pisanje dejansko vročeno, kar pa je prepozno (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

10. Višje sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da so bila sodna pisanja tožencema vročena pravilno, v skladu z določbo 142. člena ZPP v zvezi s 140. členom ZPP, ki ureja nadomestno vročitev. Pisanje je bilo vročeno odraslemu članu gospodinjstva, ki ga je bil dolžan sprejeti. Takšna vročitev učinkuje, ko je pisanje vročeno kateri izmed oseb, navedenih v prvem odstavku 140. člena ZPP, kamor je treba uvrstiti tudi toženčevega očeta in mater oziroma ženo. Za učinkovitost vročitve ni bistveno, ali je ta oseba pisanja dejansko predala naslovniku in kdaj je to storila, prav tako pa v obravnavani zadevi ne gre za okoliščino iz četrtega odstavka 140. člena ZPP, po kateri izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena.

11. Po zaključku višjega sodišča pritožnika pravilnosti vročitve sodnih pisanj nista izpodbila. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbi kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP), pri čemer je presojalo le tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

12. Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker toženca s pritožbo nista uspela, sama nosita pritožbene stroške. Odgovor na pritožbo tožeče stranke ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. prvi odstavek 155. člena ZPP), zato je višje sodišče odločilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).