Jedro

Ali dve različni tožeči stranki uveljavljata zahtevek na podlagi istega računa, je sporno vprašanje, ki ga je treba razčistiti v pravdi, tako da ni mogoče šteti, da bi bil pravdni postopek nesmiseln oziroma da vsebinski kriterij ni izpolnjen. Treba je upoštevati, da gre pri postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke in ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale v upravnem postopku same pojasniti vse okoliščine, ki so potrebne v zvezi z navedenimi pravdnimi postopki. O tem lahko odloči le pristojno pravdno sodišče. V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP je potrebno poudariti, da je dejansko težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Iz zakonskega besedila namreč izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 534/2011-4 z dne 10. 11. 2011 se odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 350,00 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, po poteku paricijskega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je zahtevi za brezplačno pravno pomoč, ki ju je vložila tožnica in ki se vodita pod opr. št. Bpp 534/2011 in Bpp 535/2011, združila, in se vodita pod številko Bpp 534/2011, hkrati pa je zahtevi zavrnila. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnica vložila prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v zadevah Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. P 111/2011 in P 113/2011. Tožena stranka ugotavlja, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka nadalje pojasnjuje, zakaj je zadevi združila v en postopek in navaja, da je tožnico zaslišala v smeri podlage za pravdna postopka. Le-ta je na zaslišanju navedla, da gre za račune, ki jih ni plačala, saj nima niti za preživetje. Poravnala je skoraj vse v razmerju do tožnika A. d.o.o., Občini pa ni ničesar plačala, bo pa plačala, ko bo imela denar, saj ima dolgove tudi do dijaškega doma. Dolga ne zanika, vendar ima premajhna sredstva za preživetje. Tožena stranka še navaja, da mora stranka dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, navesti natančno, po resnici in določno, za svoje navedbe pa mora predlagati dokaze in če je mogoče, jih tudi predložiti. Na podlagi v postopku ugotovljenega tožena stranka ocenjuje, da je zadeva očitno nerazumna in da tožnica v konkretni zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, saj ne izpodbija listin oziroma predmeta, ki je vsebina začetega pravdnega postopka in med drugim pove, da računov za stanovanje in stroške upravljanja v očitanem obdobju ni plačala, zaradi česar je bila sprožena izvršba in posledično pravdni postopek. Iz pripravljalnih vlog je razvidno, da upnika terjata tožnico zaradi neplačanih računov iz naslova neplačane stanarine za štiri mesece (Občina) in zaradi neplačanih računov kot opravljenih storitev iz naslova upravljanja, kjer gre za upnika A. d.o.o. Tožena stranka ocenjuje glede na podane razloge s strani tožnice kot tudi glede na višino terjatve, da je zahtevek nerazumen. Tožnica pa ne navaja nobenega sprejemljivega razloga, ki bi lahko vodil v uspeh pravdnega postopka, na zaslišanju celo pripoznava tožbena zahtevka. Navedenih računov ni poravnala in kot sama pove, nima finančnih sredstev, dolžna pa je tudi oskrbnino v dijaškem domu za hči. Razen tega bodo pravdni stroški bistveno večji, kot je višina terjatve, glede na sodno prakso pa je zelo majhna verjetnost za uspeh, saj gre očitno za neplačane mesečne račune. Tožena stranka tudi meni, da tožnica ob že velikem številu odprtih zadev zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči, saj ob upoštevanju navedenega v konkretni zadevi sicer ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal. 2. Tožnica v tožbi navaja, da gre pri obeh pravdnih zadevah za nadaljevanje izvršilnega postopka, kjer je tožnica podala ugovora zoper sklep o izvršbi in je bilo ugovoru tudi ugodeno, gre pa za spor majhne vrednost. Meni, da se je tožena stranka postavila v vlogo pravdnega sodnika, saj je razčiščevala dejansko stanje, kar pa ni v pristojnosti tožene stranke. Pri tej zadevi dva različna upnika uveljavljata zahtevek zoper tožnico na podlagi istega računa, kar je nenavadno in kar je tožnica že izpostavila v zadevi, ki se vodi pred upravnim sodiščem pod opr. št. I U 2035/2011-5, ko je sodišče že izdalo sodbo in zadevo že vrnilo v ponovni postopek - gre za zadevo, ko je tožnica zaprosila za brezplačno pravno pomoč za vložitev ugovorov v tej zadevi, ki pa sta bila uspešna, saj se drugače postopek ne bi nadaljeval pred pravdnim sodiščem. Upravno sodišče je tedaj navedlo, da tožnica izpolnjuje vsebinski kriterij. Tožnica zaradi pomanjkanja pravnega znanja na zaslišanju dne 4. 11. 2011 ni mogla predstaviti vseh relevantnih dejstev in razlogov, zaradi katerih smatra za potrebno, da se ji dodeli brezplačna pravna pomoč za svetovanje v pravdnem postopku. Pri obeh pravdnih postopkih gre za postopka majhne vrednosti, kjer je potrebno vse navesti v dveh vlogah in se kasneje na obravnavi ne da več navajati dejstev in predlagati dokazov, zato je za tožnico nedvomno potrebno, da se ji dodeli strokovna pomoč odvetnika za vložitev takih vlog, da bi lahko bila enakopravna tožečima strankama, saj tožnica sama ne zna ustrezno oblikovati pripravljalnih vlog. Vprašanje je, ali tožnica sploh ve, kaj je spor majhne vrednosti in kaj pripravljalna vloga, saj je tujka in tudi v celoti ne razume slovenskega jezika in sploh ne pravnih terminov. Pripravljalno vlogo pa je morala podati na poziv sodišča v 8 dneh glede na določila Zakona o pravdnem postopku. Tožena stranka se je dejansko spustila na področje samega pravdnega postopka na prvi stopnji, kar je v pristojnosti pravdnega sodišča. Dejstvo je, da sta bila oba sklepa o izvršbi razveljavljena in se bo o utemeljenosti vloženega izvršilnega predloga odločalo v pravdnem postopku. Poudarja, da sta dva različna upnika sprožila izvršbo na podlagi istih zahtevkov oziroma terjatev, kar pa je nezakonito in ne moreta imeti izkazanih aktivnih legitimacij. V končni fazi bi se lahko tožnico obsodilo na plačilo zneskov, ki jih ni dolžna plačati pravnim subjektom, ki od nje to terjajo. Irelevantno pa je to, da naj bi imela tožnica že veliko odprtih zadev in da to kaže na zlorabljanje možnosti brezplačne pravne pomoči, kajti tožnica je potrebovala pravno pomoč pri urejanju osebnih zadev, preživnine za otroke, razveze ipd. Za odobritev brezplačne pravne pomoči so izpolnjeni vsi pogoji, tako vsebinski, kot tudi finančni, katerega pa tožena stranka sploh ni preverjala. Tožnica predlaga, naj sodišče odločbo tožene stranke odpravi ter vrne zadevo toženi stranki v ponovno odločanje in zahteva tudi povrnitev stroškov postopka v 15 dneh, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je poslala upravni spis, na tožbo pa ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

4. Tožba je utemeljena.

5. ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

6. Tožena stranka kot razlog za zavrnitev brezplačne pravne pomoči navaja neizpolnjevanje vsebinskega pogoja, češ da tožnica ne izpodbija listin oziroma predmeta, ki je vsebina pravdnega postopka in da je povedala, da računov za stanovanje in stroške upravljanja v očitanem obdobju ni plačala. Tožena stranka ocenjuje, da je njen zahtevek nerazumen. Tožnica v tožbi navaja, da dva različna upnika oziroma sedaj tožeči stranki uveljavljata zahtevek zoper tožnico na podlagi istega računa. Ali dve različni tožeči stranki uveljavljata zahtevek na podlagi istega računa, je sicer vprašanje, v katero se upravno sodišče ne more spuščati, ker je to že stvar pravdnega postopka, je pa vsekakor to sporno vprašanje in je treba zadevo razčistiti v pravdi, tako da po mnenju sodišča ni mogoče šteti, da bi bil pravdni postopek nesmiseln oziroma da vsebinski kriterij ni izpolnjen. Treba je upoštevati, da gre pri postopku za dodelitev brezplačne pravne pomoči za prava neuke stranke in ni mogoče od strank pričakovati, da bi znale same pojasniti v upravnem postopku vse okoliščine, ki so potrebne v zvezi z navedenimi pravdnimi postopki. O tem lahko odloči le pristojno pravdno sodišče. V zvezi z uporabo 24. člena ZBPP pa je potrebno še poudariti, da je dejansko težko najti pravo razmejitev, do katere mere lahko služba za brezplačno pravno pomoč presoja izglede za uspeh, od kje naprej pa je to že stvar pristojnega sodišča, ki odloča o zadevi. Pri tem sodišče izhaja iz stališča, da iz zakonskega besedila izhaja, da mora biti zadeva očitno nerazumna, da se šteje, da ni izgleda za uspeh. Očitno nerazumna bi bila, če kakšnega pravnega sredstva v določenem postopku sploh ni mogoče vložiti ali če je bil zamujen prekluzivni rok in v drugih podobnih primerih.

7. Izpodbijana odločba se nanaša le na to, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zaradi česar se finančni kriterij ni ugotavljal. Ker po mnenju sodišča tožena stranka ne bi smela šteti, da vsebinski kriterij ni izpolnjen, bo potrebno v ponovljenem postopku ugotoviti tudi finančni položaj tožnice.

8. Glede na navedeno je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker je sodišče odločbo odpravilo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in posledično nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, se do vseh tožbenih navedb ni opredeljevalo. Sodišče v zadevi ni razpisalo glavne obravnave, kot je smiselno predlagala tožnica s predlogom za svoje lastno zaslišanje in zaslišanje pristojne osebe tožene stranke, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka:

9. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo, pripada tožnici skladno s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 pavšalni znesek povračila stroškov upravnega spora v skladu z drugim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki določa, da če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 350,00 EUR.