Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V konkretnem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. UEIN v 5. členu določa, da se sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo (EIN) v državi članici izvora, prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora proti njenemu priznanju. To pomeni, da v državi izvršitve nista potrebna dodatno priznanje in potrditev izvršljivosti (odprava eksekvature). Sama izvršba na podlagi EIN se vodi po pravilih države izvršbe. Pri tem je EIN v celoti izenačen z domačimi izvršilnimi naslovi. Po 2. točki 21. člena UEIN pa se sodba ali njena potrditev kot EIN v državi članici izvršbe pod nobenim pogojem ne sme preverjati glede vsebine, zato so takšne pritožbene navedbe neutemeljene. Tudi po 17. členu ZIZ je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), zato ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi z dne 22.4.2013 (I. tč. izreka) ter naložilo dolžniku, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške v višini 378,96 EUR v roku 8 dni pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka).
Zoper sklep se pritožuje dolžnik. Navaja, da je z upnikom korektno sodeloval do leta 2010 in je svoje obveznosti tudi poravnal. Navedbe upnika so zavajanje sodišča, kar lahko dokaže z verodostojnimi listinami. Gradbeništvo je specifika, kjer se zahteva od vsakega proizvajalca, da se prilagodi lokalnim predpisom, ki jih izdaja vsaka država posebej. V Sloveniji je potrebno imeti za proizvode, katere je upnik tržil (barve za horizontalne oznake cestišč), posebno slovensko tehnično soglasje. Upnik je to vedel, a ni naredil nič v tej smeri. Pri tehničnem prevzemu objekta je potrebno pokazati listine, ki jih inšpektorji zahtevajo. Upnik hoče izigrati sodišče, saj ni priložil nobene dokumentacije, ki bi potrjevale njegove navedbe.
Pritožba ni utemeljena.
V konkretnem primeru je upnik vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (odločbe italijanskega sodišča v Cremoni z dne 10.5.2012 oz. 17.7.2012) na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21.4.2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (v nadaljevanju UEIN), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. UEIN v 5. členu določa, da se sodba, ki je bila potrjena kot evropski nalog za izvršbo (EIN) v državi članici izvora, prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora proti njenemu priznanju. To pomeni, da v državi izvršitve nista potrebna dodatno priznanje in potrditev izvršljivosti (odprava eksekvature). Sama izvršba na podlagi EIN se vodi po pravilih države izvršbe. Pri tem je EIN v celoti izenačen z domačimi izvršilnimi naslovi (1. točka 20. člena UEIN ter 3. točka prvega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Upnik, ki predlaga izvršbo na podlagi EIN, mora predlogu priložiti izvod sodbe, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njene pristnosti, izvod potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, ki izpolnjuje pogoje, potrebne za dokaz njegove pristnosti in po potrebi prepis in prevod potrdila o EIN v uradni jezik države članice oziroma v drug jezik, za katerega je država članica izjavila, da ga sprejema (2. točka 20. člena UEIN). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je upnik predložil vse zahtevane listine, česar pritožnik ne izpodbija. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik smiselno izpodbija le izvršilni naslov (odločbo italijanskega sodišča v Cremoni z dne 10.5.2012 oz. 17.7.2012, ki je bila potrjena kot EIN), ker upnik naj ne bi predložil nobene dokumentacije za svoje proizvode, ki bi izkazovala, da imajo slovensko tehnično soglasje. Po 2. točki 21. člena UEIN pa se sodba ali njena potrditev kot EIN v državi članici izvršbe pod nobenim pogojem ne sme preverjati glede vsebine, zato so takšne pritožbene navedbe neutemeljene. Tudi po 17. členu ZIZ je v izvršilnem postopku sodišče vezano na izvršilni naslov, kot se ta glasi (načelo stroge formalne legalitete), zato ne more presojati pravilnosti in zakonitosti le-tega ter vanj posegati. Ker dolžnik v ugovoru (pa tudi v pritožbi) ni ne navajal ne izkazal, da je vložil pravno sredstvo zoper odločbo, potrjeno kot EIN ali zahteval popravek ali umik potrdila o EIN (skladno s členom 23 UEIN), niti ni navajal drugih razlogov, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. člena ZIZ, je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njegov ugovor kot neutemeljen.
Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje, ki tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena in 366. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).