Jedro

Če stranka, ki je bila oproščena plačila sodne takse v postopku delno uspe in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobi premoženje, ki presega takse, ki bi jo morala plačati, če ne bi bila oproščena plačila taks, mora plačati ta del takse.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tožnikov ugovor zoper plačilni nalog P 242/2009 z dne 16. 4. 2014. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki opozarja na nezakonitost izpodbijanega sklepa in napačno odmero takse ter na zastaranje plačila sodne takse glede na fazo postopka. Poudarja, da je bil 6. 11. 2009 izdan sklep, s katerim je bil oproščen plačila sodne takse na prvi stopnji, zato je izpodbijani plačilni nalog, ki se nanaša na tožbo – ta pa spada v okvir postopka pred sodiščem prve stopnje – nezakonit in neutemeljen. Nedopustno je, da bi plačeval takso, katere je bil oproščen. Na podlagi 5. člena Zakona o sodnih taksah (1) nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, ob vložitvi tožbe. Izpostavlja 15. člen ZST-1, ki v drugem odstavku določa, da mora sodne takse stranke, ki je bila oproščena plačila in je v postopku uspela, plačati nasprotnik te stranke, zato mora takso v obravnavani zadevi plačati toženec. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določbo četrtega odstavka 15. člena ZST-1, iz katere izhaja, da je dolžna plačati takso tudi stranka, ki je bila sicer oproščena plačila taks, a je v postopku delno uspela in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če plačila takse ne bi bila oproščena. Vse te relevantne okoliščine na strani tožnika je sodišče prve stopnje ugotovilo in ustrezno obrazložilo (1) višino tožnikovega uspeha v pravdi, (2) obstoj premoženja, ki ga je pridobil na podlagi izvršilnega naslova in katero presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila taks, (3) pa tudi višino celotnega zneska takse, od katerega se obračuna taksa glede na delež uspeha v pravdi.

5. Upoštevaje določbo 15. člena ZST-1 je zmotna pritožbena teza o zastaranju takse glede na fazo postopka. Pravica zahtevati plačilo sodne takse zastara v petih letih po zapadlosti takse v plačilo. Ta rok pa še ni potekel, saj je bil plačilni nalog izdan 16. 4. 2014, tožnik pa ga je prejel 18. 4. 2014. 6. Pritožnik se zmotno sklicuje na določbo drugega odstavka 15. člena ZST-1, ki plačilo takse stranke, ki je bila oproščena plačila taks in je v postopku uspela, nalaga nasprotniku te stranke. Predmetni primer ni takšen, saj tožnik v pravdi ni v celoti uspel, zato je treba uporabiti določbo četrtega odstavka 15. člena ZST-1, ki stranki, oproščeni plačila taks, nalaga plačilo dela takse, če je v postopku delno uspela in na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati. Tožnik je, kot je v izpodbijanem sklepu ugotovilo že prvostopenjsko sodišče, uspel s svojim zahtevkom v 70 %, in je prejela odškodnino v višini 9.125,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, kar nedvomno presega del takse, ki bi jo moral plačati, če ne bi bil oproščen plačila sodnih taks. Poleg tega pa je ta sporni del takse že drugostopenjsko sodišče upoštevalo kot del stroškov postopka, ki jih mora tožniku povrniti toženec.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in tudi niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pritožnik pritožbenih stroškov ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

(1) Ur. list RS, št. 37/2008 - s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZST-1