Jedro

Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Pritožba dolžnika se zavrne kot neutemeljena in se sklep o izvršbi opr. št. Ig 98/00536 z dne 16.11.1998 potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine opr. št. Ig 98/00536 z dne 16.11.1998 v delu, s katerim je dovoljena izvršba (1. točka izreka), in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločilo sodišče v pravdnem postopku (2. točka izreka).

Upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena v zvezi s 381. členom ZPP in 15. členom ZIZ. Navedel je, da je ugovor pavšalen. Dolžnik ni predložil dokazov za svoje trditve. Terjatvi ne nasprotuje, temveč jo celo priznava, saj navaja, da jo je poravnal. Sodišče prve stopnje je štelo, da je ugovor obrazložen, kljub temu pa ga ni poslalo upniku v odgovor. S tem je kršilo 57. člen ZIZ. Ugovora ni moč šteti za obrazloženega, ker dolžnik ni navedel datumov in višin zatrjevanih plačil niti ni predložil dokazov. Predlagal je, naj pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep.

Pritožba upnika je utemeljena, pritožba dolžnika pa je neutemeljena.

Upnik v pritožbi utemeljeno trdi, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe 2. in 5. odstavka 62. člena ZIZ s tem, da je razveljavilo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, s katerim je dovoljena izvršba. Dolžnik mora v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze zanje (5. odst. 62. člena in 2. odst. 53. člena ZIZ), sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru samo trdil, da je račun plačal, ni pa za to predložil dokazov. Zato ugovor ni obrazložen in se kot tak šteje za neutemeljenega. Zaradi tega bi sodišče prve stopnje moralo ugovor poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi, ne pa odločiti o ugovoru na podlagi 2. odstavka 62. člena ZIZ. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi upnika in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o ugovoru (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Na podlagi 5. odstavka 62. člena ZIZ je pritožbeno sodišče odločilo o ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi kot o pritožbi. Dolžnik ugovora zoper sklep o izvršbi ni obrazložil, saj v njem ni predlagal dokazov, da je obveznost izpolnil. Neobrazložen ugovor se šteje za neutemeljenega, zato je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo dolžnika in potrdilo sklep o izvršbi (2. točka 380. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 365. člena v zvezi s 381. členom ZPP in 15. členom ZIZ).