Jedro

Predlagatelj si tudi ob uspehu z revizijo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi to lahko vodilo le do zavrženja vložene tožbe (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedeno tudi morebitni uspeh v reviziji (razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek) ne more pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo sicer glede na svoje navedbe v predlogu za dopustitev revizije želel predlagatelj doseči v tem revizijskem postopku.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo (II. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), št. 3312-39/2017/4 z dne 10. 11. 2017, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti odločb (2. točka izreka te odločbe), s katerimi je od tožnika zahtevala vračilo sredstev, ki jih je prejel na podlagi odločb o pravici do sredstev. Odločbe o vračilu sredstev so bile vročene na (zasebni) naslov stečajnega upravitelja kot tožnikovega zakonitega zastopnika.

2. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da bi morala Agencija po uvedbi stečajnega postopka pisanja tožniku kot stečajnemu dolžniku vročiti po stečajnemu upravitelju na poslovni naslov pravno organizacijske enote, prek katere opravlja pristojnosti in naloge upravitelja, vpisanem v register po tretji alineji 2. točke drugega odstavka 229. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Navedlo je, da je sicer prišlo do kršitve procesnih pravil glede vročanja, vendar po mnenju sodišča ta kršitev ni bistvena, saj je stečajni upravitelj odločbe dejansko prejel in se z njimi seznanil. 3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) zoper navedeno sodbo vlaga predlog za dopustitev revizije, saj meni, da je stališče sodišča prve stopnje nepravilno. Predlaga dopustitev revizije glede štirih pravnih vprašanj, ki se nanašajo na pravilnost vročanja pisanj stečajnemu upravitelju.

4. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

5. Revizija je po določbi prvega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (oziroma v upravnem sporu zoper pravnomočno sodbo prvostopenjskega Upravnega sodišča). Njen namen je zagotoviti pravilno in zakonito sodno odločbo v konkretnem upravnem sporu ter enotnost pravnega reda in s tem povezano enotno uporabo zakonov. Upravni spor je namreč namenjen zagotavljanju sodnega varstva pravic in pravnih interesov posameznikov in organizacij zoper odločitve in dejanja organov javne oblasti (1. člen ZUS-1), revizija pa je zadnje (izredno) pravno sredstvo, ki takšno sodno varstvo zagotavlja.

6. Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih interesov, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti tudi po uradni dolžnosti ves čas postopka. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovi reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja tudi za predlagatelja, ki nima interesa za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja. Prav takšen je obravnavani primer.

7. Sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo odločilo o tožbi predlagatelja zoper odločbo, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti odločb. Vrhovno sodišče je že sprejelo stališče, da sklep upravnega organa o zavrnitvi predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti (v tem primeru je sicer Agencija izdala odločbo, vendar gre po vsebini za sklep) ni akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu.1 Glede na peti odstavek 225. člena ZUP ima namreč omenjena klavzula pravno naravo potrdila v smislu 180. člena ZUP. Kot tako jo je mogoče uporabiti za dokaz obstoja tega dejstva. To pa pomeni, da se s potrdilom ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke in zato ne gre za upravni akt.2 Enako velja v primeru, ko stranka zahteva spremembo potrdila (kot v obravnavanem primeru razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, dokončnosti in izvršljivosti). Za tak primer tudi noben drug zakon ne predvideva možnosti upravnega spora.

8. To posledično pomeni, da si predlagatelj tudi ob uspehu z revizijo ne more izboljšati pravnega položaja, saj bi to lahko vodilo le do zavrženja vložene tožbe (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Glede na navedeno tudi morebitni uspeh v reviziji (razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovni postopek) ne more pomeniti take spremembe v nastali pravni situaciji, kot bi jo sicer glede na svoje navedbe v predlogu za dopustitev revizije želel predlagatelj doseči v tem revizijskem postopku.

9. Revizijo oziroma predlog za dopustitev le-te, za katero predlagatelj nima pravnega interesa, revizijsko sodišče zavrže. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo na podlagi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Sklep Vrhovnega sodišča I Up 35/2016 z dne 8. 6. 2016. Prim. tudi V. Androjna, E. Kerševan v: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, Ljubljana 2006, stran 35. 2 Sklep Vrhovnega sodišča I Up 202/2012 z dne 5. 12. 2012.