Jedro

Četudi bi bilo moč sprejeti prvostopenjsko tezo, da zahteva z dne 6. 5. 2024 predstavlja dopolnitev obsojenčeve zahteve z dne 25. 3. 2024 (katero je z izpodbijanim sklepom zavrglo), pa o njej ni v celoti odločilo. Izpodbijani sklep namreč nima prav nobenih razlogov o v zahtevi 6. 5. 2024 zatrjevani kršitvi obsojenčeve pravice do obrambe, v zvezi s kaznivim dejanjem davčne zatajitve po 254. členu KZ. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje navedbam zagovornice, da je izpodbijani sklep v tem delu pomanjkljiv, saj v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih in je tako obremenjen z bistveno kršitvijo kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijanim sklepom na podlagi 413. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrglo obsojenčevo zahtevo za obnovo postopka z dne 25. 3. 2024 ter ga pa oprostilo plačila sodne takse.

2.Zoper tako odločitev se je pritožila obsojenčeva zagovornica zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve 22., 29. in 31. člena Ustave RS ter kršitve 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da napadeni sklep spremeni in dopusti obnovo pravnomočno zaključenega kazenskega postopka; podredno pa, da napadani sklep razveljavi in vrne zadevo prvostopnemu sodišču v ponovno razpravljanje in odločanje.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je na podlagi spisovne dokumentacije ugotovilo, da je bil A. A. s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. K 342/2000 z dne 14. 9. 2001 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 3/2002 z dne 21. 6. 2002 ter v zvezi s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VSRS), opr. št. I Ips 323/2003 z dne 17. 5. 2006 in sklepoma VSRS o popravi, opr. št. I Ips 27210/2015 z dne 13. 11. 2018 in z dne 28. 5. 2019, spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve po prvem odstavku 254. člena KZ. Pravnomočno mu je bila izrečena enotna kazen šest mesecev zapora. Obsojenec je v preteklosti že vlagal zahteve za obnovo postopka, s katerimi ni uspel, prav tako pa ni uspel z vloženimi zahtevami za varstvo zakonitosti zoper odločitve Višjega sodišča.

5.V tokrat vloženi zahtevi za obnovo postopka z dne 25. 3. 2024 ter njeni dopolnitvi z dne 15. 4. 2024, je obsojenec pojasnil, da je zahtevo vložil iz razloga po 1., 2., in 5. točki 410. člena ZKP. Navedel je, da sodba temelji na ponarejeni listini, ker je Vrhovno sodišče izdalo popravni sklep, kar ne bi smelo storiti, saj se mora sodba ujemati s svojim izvirnikom. Drugi dopolnitvi z dne 20.4.2024 je priložil sodbo Vrhovnega sodišča I Ips 332/2008 z dne 29. 1. 2009 in izpostavil, da sodišče s sklepom o popravi popravi napake, pomanjkljivosti in neskladja, ne more pa popraviti vsebinskih napak in pomanjkljivosti v izvirniku sodbe.

6.Dne 6. 5. 2024 pa je obsojenec vložilo novo zahtevo za obnovo postopka, katero je prvo sodišče zmotno štelo kot tretjo dopolnitev zahteve za obnovo postopka z dne 25. 3. 2024. V (novi) zahtevi z dne 6. 5. 2024 je obsojenec podal vsebinsko drugačne razloge (kot v zahtevi z dne 25. 3. 2024 in njenih dveh dopolnitvah), katere prvo sodišče v 2. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa delno povzema, čeprav v izreku sklepa o tej zahtevi sploh ni bilo odločeno. Kljub temu pa se v 7. točki obrazložitve opredeljuje do obsojenčevih očitkov glede kršitve načela prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari, uveljavljenih v zahtevi z dne 6. 5. 2024, ne pa tudi o očitku kršitve pravice do obrambe. Obsojenec namreč opozarja, da je Vrhovno sodišče v sodbi opr. št. I Ips 323/2003 z dne 17. 5. 2006, pravno kvalifikacijo očitanega mu kaznivega dejanja iz tihotapstva po prvem odstavku 255. člena KZ v zvezi s 25. členom, spremenilo v kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 254. člena KZ, o čemer pa obsojenca ni obvestilo in mu zato onemogočilo obrambo v zvezi s kaznivim dejanjem davčne zatajitve po 254. členu KZ. Kot že rečeno, pa je slednje predmet zahteve za obnovo kazenskega postopka z dne 6. 5. 2024. Ker pa se je prvo sodišče kljub temu v obrazložitvi izpodbijanega sklepa opredelilo do obsojenčevih razlogov (glede kršitve načela ponovnega sojenja o isti stvari), uveljavljenih v zahtevi za obnovo kazenskega postopka z dne 6. 5. 2024, o kateri pa v izreku sklepa ni odločilo, je vzpostavilo nasprotje med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.

7.Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi zagovornice ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (tretji odstavek 402. člena ZKP). V ponovnem odločanju bo moralo sodišče prve stopnje upoštevati, da je vloga z dne 6. 5. 2024 nova zahteva za obnovo postopka. Tako bo moralo odločiti o zahtevi za obnovo postopka z dne 25. 3. 2024 ter njenih dopolnitvah z dne 15. 4. 2024 in 20. 4. 2024, kot tudi o zahtevi za obnovo postopka z dne 6. 5. 2024 ter se opredeliti tudi do navedb, podanih v tej zahtevi za obnovo postopka.

Zveza:

Zakon o kazenskem postopku (1994) - ZKP - člen 410

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.