Jedro

Izvršljivost odločbe, ki je izvršilni naslov, je edino relevantno za izdajo sklepa o davčni izvršbi na podlagi 143. člena ZDavP-2. V postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s sedmih odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo, smiselno enako pa tudi s tožbo v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je z izpodbijanim sklepom o izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, iz naslova neplačanega zborničnega prispevka, v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) v 1. točki izreka odločila, da se zoper tožnico opravi izvršbo dolgovanega zneska, po odločbi o obveznosti plačila zborničnega prispevka – izvršilnem naslovu 10-016153/2017 z dne 28. 3. 2019; ter v 2. točki izreka, da znaša skupni dolg 22,89 EUR ; v 3. točki izreka, da so obveznosti razvidne iz seznama izvršilnih naslovov; v 4. točki izreka, da se izvršba neplačanega zborničnega prispevka opravi z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnice.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil. 3. Tožnica v tožbi ugovarja, da so ji bile kršene določbe 2., 3., 3.a, 8., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 26., 27., 29., 33., 35., 36., 125., 127. in 153. člen Ustave RS, 257., 258. in 288. člen Kazenskega zakonika (KZ-1), Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), Zakon o pravdnem postopku (ZPP-E), določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah in protokoli, Splošna deklaracija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah ter sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v več zadevah. Obrazlaga, da v zadevi ni bilo poštenega postopka, ni bilo izvedene ustne obravnave ter sodbe, s katero bi bilo ugotovljeno, da je dolžnica, v postopku ni bila zaslišana kot stranka, kot določa Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP), pred izdajo odločbe pa se ni mogla izjasniti o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V postopku ni bilo upoštevano, da ima nizko pokojnino ter je kršen 160. člen ZDavP-2. V nadaljevanju citira vsebino posamičnih členov. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, upošteva, da ni bilo izvedene ustne obravnave ter da upošteva, da je njena pokojnina prenizka, da bi bila izvršba na prejemke dovoljena. Sodišče naj upošteva, da Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ni izvedla postopka v skladu z zakonom in Ustavo ter da se upošteva, da ne predstavlja sodne oblasti.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Predmet upravnega spora je sklep o davčni izvršbi, ki ga je organ izdal na podlagi 143. člena ZDavP-2. 6. Procesna predpostavka za izdajo sklepa o davčni izvršbi je izvršljiv izvršilni naslov (145. člen ZDavP-2), kar je bila v obravnavani zadevi odločba KGZ št. 10-016153/2017, ki je postala izvršljiva z dnem 28. 3. 2019 (ugotovljeno v 1. točki izreka, kar med strankama ni sporno). Navedeno dejstvo, izvršljivost odločbe, ki je izvršilni naslov, pa je edino relevantno za izdajo sklepa o davčni izvršbi na podlagi 143. člena ZDavP-2. Izpodbijani sklep ima tudi vse zakonsko predpisane sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2, kar tožnica niti ne ugovarja.

7. Tožbeni ugovor, s katerim tožnica nasprotuje načinu izvršbe po pravilih davčnega postopka (ni bilo sodbe...; KGZ je ne more obsoditi in spoznati za dolžnico … ), ni utemeljen. Odmera, pobiranje in izterjava zborničnega prispevka je v pristojnosti zbornice (prvi odstavek 25.b člena Zakona o Kmetijsko gozdarski gospodarski zbornici Slovenije - ZKGZ). Postopek izterjave zborničnega prispevka, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, torej uvede in vodi zbornica. Za postopek izterjave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek (tretji odstavek 25.b člena ZKGZ). Ugovori tožnice, s katerimi ta nasprotuje davčni izvršbi po pravilih davčnega postopka so torej neutemeljeni. Sodišče pa tudi ne pritrjuje pavšalni in neobrazloženi navedbi, da je takšna ureditev neustavna oziroma v nasprotju z mednarodnimi pogodbami, saj naštetih nekonkretiziranih kršitev ni mogoče aplicirati na obravnavani primer.

8. Sodišče pa še dodaja, da v postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s sedmih odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo, smiselno enako pa tudi s tožbo v upravnem sporu. Izvršilni naslov je bil izdan v drugem postopku, naloga davčnega organa, ki je izdal izpodbijani sklep pa je, da začne in vodi davčno izvršbo za obveznost, ki ni plačana. Tudi slabo premoženjsko stanje tožnice (ugovori tožnice o kršitvi 160. člena ZDavP-2) ne more vplivati na odločitev, da organ zoper tožnico ne bi začel postopka prisilne izterjave davčnega dolga, prav tako pa to ni razlog za ustavitev že začete davčne izvršbe na podlagi 155. člena ZDavP-2. 9. Glede na navedeno je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Sodišče ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravno relevantno dejansko stanje o zadevi med strankama ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).