Jedro

Pritožbeni očitek o evidentni protispisnosti interpretacije ni očitek o napačnem prenosu določenega podatka iz spisovnega gradiva v razloge sodbe, ampak kritika dejanskega stanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Tožnica s tožbo zahteva plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo v posledici zdravljenja pri drugi toženki. Zatrjuje, da je pri diagnosticiranju njene bolezni prišlo do zdravniške napake, saj je bila ugotovitev kirurga na dne 14. 12. 2015, da ni potrebovala nujnega pregleda, očitno zmotna. V kolikor bi bila pravočasno pregledana, bi bilo mogoče njeno ledvico še rešiti in bi se infekcija lahko pravočasno pozdravila.

2. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da sta toženki solidarno dolžni tožnici plačati 500,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 5. 2017 dalje do plačila, prva toženka pa tudi od 26. 10. 2016 do 14. 5. 2017. V presežku, za še zahtevanih 92.500,00 EUR s pripadki, je tožbeni zahtevek zavrnilo. Obrazložilo je, da je bila tožničina ledvica afunkcionalna že pred 14. 12. 2015 in da bi bil končni izid njenega zdravljenja takšen, kot bi bil tudi v primeru, če bi bila prva urološka obravnava opravljena 14. 12. 2015. Ugotovilo pa je, da je specialist kirurg zagrešil strokovno napako, ker bi moral tožnico pregledati in jo napotiti na nadaljnjo diagnostiko. Zaradi strokovne napake se je tožničino zdravljenje zamaknilo za tri dni (s 14. 12- 2015 na 17. 12. 2015). Štelo je, da so v vzročni zvezi s strokovno napako le bolečine in strah, ki jih je tožnica utrpela v teh treh dneh, ne pa tudi ostala zatrjevana škoda, saj bi do vseh preostalih posledic zdravljenja prišlo tudi v primeru, če bi bil zadevni pregled opravljen.

3. Tožnica s pravočasno pritožbo izpodbija celotno sodbo. Uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve istemu sodišču v novo sojenje. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Glede na to, da tožnica v pritožbi navaja, „da izpodbija odločitev v celoti“, kar bi lahko pomenilo, da se pritožuje zoper celotno sodbo, velja sprva pojasniti, da je pritožbeno sodišče štelo, da izpodbija le zavrnilni del sodbe, s katerim v sporu ni uspela, ne pa tudi obsodilni del, v katerem je zmagala (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

6. Pritožba tožnice kot sporno izpostavlja dejansko ugotovitev prvega sodišča, da je bila tožničina leva ledvica afunkcionalna že pred 14. 12. 2015. Navaja, da iz izpovedbe priče Ž. izhaja, da je bila tožničina ledvica funkcionalna. Zato trdi, da je interpretacija prvostopnega sodišča evidentno protispisna. Trdi, da gre za odločilno dejstvo tega pravdnega postopka in da je zato podana kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

7. Sprva velja pojasniti, da je uveljavljana postopkovna kršitev podana takrat, ko sodišče v razlogih sodbe vsebini listinskega gradiva pripiše drugačno vsebino, kot jo ima v resnici. Pritožba sodišču prve stopnje ne očita storitve takšne napake, torej napake tehnične narave v smislu napačnega prenosa določenega podatka iz zapisnika o izpovedbi priče Ž. v razloge sodbe Sodišču prve stopnje očita „napačno interpretacijo“. S tem pa dejansko trdi, da se je sodišče prve stopnje napačno opredelilo do izpovedbe priče Ž.. Zato se izkaže, da pritožba postopkovni očitek utemeljuje s kritiko dokazne ocene. Slednje pa predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Zato očitana postopkovna kršitev ni podana.

8. Na podlagi pritožbenega argumenta, da iz izpovedbe priče Ž. izhaja, da je bila ledvica funkcionalna, pravilnosti pritožbeno napadene prvostopne ugotovitve ni moč omajati. Sprva zato, ker priča Ž.1 ni izpovedala, „da je bila ledvica funkcionalna“, kot to trdi pritožba, ampak, da je bila „lahko funkcionalna“. Nadalje zato, ker je priča Ž., ki je sicer specialistka radiologije, podala odgovor glede funkcionalnosti ledvice zgolj z vidika ultrazvočnega pregleda, ki ga je na dne 17. 12. 2015 opravila pri tožnici. Nazadnje pa še zato, ker samo pritožbeno izpostavljeni del izpovedbe te priče ne more kazati na zmotnost izpodbijanega zaključka o predhodni okvari in afunkciji ledvice. Sodišče prve stopnje namreč zadevnega zaključka ni sprejelo le na podlagi te izpovedbe, temveč tudi po presoji izvedeniškega mnenja, tožničine zdravstvene dokumentacije ter izpovedb prič Č. in A. Povedano še drugače. Ker sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov ni ugotovilo kakšnega simptoma, ki bi govoril proti predhodni okvari in afunkciji ledvice, v prid le-te pa so kazali številni (stanjšan parenhim, vnetja in bolečine zgornjih sečil pred decembrom 2015, normalni izvidi kreatinina tekom hospitalizacije v decembru 2015, popolna afunkcija leve ledvice na scintigrafiji ledvic ter majhna količina urina po vstavitvi nefrostome, ki se ni povečala v enem mesecu od vstavitve), zgolj dejstvo, da je priča Ž. izpovedala, da je bila na dne 17. 12. 2015 ledvica navkljub stanjšanemu parenhimu lahko še funkcionalna, pravilnosti zaključka, da je bila tožničina ledvica predhodno okvarjena, ne more izpodbiti. Sploh glede na to, da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da je velikokrat gnojna okužba ledvice posledica in pravzaprav prvi znak dolgotrajnega zastoja v ledvici, ki je več let ali celo desetletij afunkcionalna zaradi, na primer, zagozdenega kamna, kakršen je bil zagotovo dalj časa prisoten pri tožnici.

9. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožnica ni dokazala, da ji je pritožbeno sporni obseg škode nastal zaradi strokovne napake (239. in 240. člen Obligacijskega zakonika). Zato je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek materialnopravno pravilno zavrnilo.

10. Pritožbeni razlogi tako niso podani. Ker ni podana niti kakšna od kršitev, na katero pritožbeno sodišče pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena ZPP), je bilo potrebno pritožbo tožnice zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

1 Priča Ž. je zaslišana na dne 15 6. 2020 na vprašanje: „Se lahko opredelite okrog te ledvice ali je bila funkcionalna ali je bila afunkcionalna iz tega, kar ste vi videla?“ odgovorila: „Kako je s funkcionalnostjo, se pravi dokler ledvica izloča, je lahko funkcionalna. Se pravi dokler je neka tekočina v votlem sistemu, je lahko še funkcionalna. Je še lahko funkcionalna, dokler ima parenhima še kolikor toliko ohranjenega se pravi, ga je še vedno imela ne vem nekaj po mojih izmerah je še vedno bila funkcionalna ledvica lahko.“