Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pritožba zoper izpodbijani sklep je gola, saj vsebuje samo nujni sestavini – navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, in podpis pritožnice. V takem primeru višje sodišče v skladu s 350. členom ZPP v okviru uradnega preizkusa presodi izpodbijani sklep v delu, s katerim pritožnica ni uspela.
Ker tožnica tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o njenem zavrženju pravilna.
Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je tožbo tožnice, vloženo 4. 5. 2011, zavrglo, saj je tožnica kljub pozivu sodišča v danem ji roku ni popravila/dopolnila.
2. Tožnica v pravočasni pritožbi zoper sklep laično navaja, da je bila tožba z dne 4. 5. 2011 pomanjkljivo napisana, prišlo je do nove številke P 86/2011, tožba z dne 4. 5. 2011 pa se nanaša na razširitev tožbe P 2/2008. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožba po vsebini izpodbija sklep prvostopenjskega sodišča z dne 22. 8. 2011, s katerim je to sklenilo, da bo predmetni tožbeni zahtevek zaradi motenja posesti obravnavalo ločeno in pod novo opr. št. P 86/2008. Tožnica je namreč 4. 5. 2011 vložila spremembo tožbe, in sicer je na novo uveljavljala zahtevek zaradi motenja posesti, ki pa ga ni mogoče kumulirati z drugimi zahtevki iz razlogov, ki jih je navedlo sodišče v obrazložitvi tega sklepa. Zoper sklep o ločenem obravnavanju ni pritožbe (8. točka prvega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 270. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče ne more in ne sme presojati pravilnosti te odločitve.
5. Pritožba zoper izpodbijani sklep je gola, saj vsebuje samo nujni sestavini – navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, in podpis pritožnice. V takem primeru višje sodišče v skladu s 350. členom ZPP v okviru uradnega preizkusa presodi izpodbijani sklep v delu, s katerim pritožnica ni uspela. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje tožnico pravilno/utemeljeno pozvalo k dopolnitvi tožbe, saj mora tožbeni zahtevek v pravdi zaradi motenja posesti vsebovati opis motilnega dejanja ter natančno opredelitev, na kakšen način je tožena stranka dolžna vzpostaviti prejšnje stanje in kakšnih ravnanj/poseganj se je dolžna vzdrž(ev)ati. Ker tožnica tožbe ni dopolnila, je odločitev sodišča prve stopnje o njenem zavrženju pravilna. Na podlagi obrazloženega je višje sodišče pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.