Jedro

Potrebno je ločiti zneske, s katerimi je tožnica vplačala delnice in sodelovala pri notranjem odkupu podjetja od naknadnega nakupa delnic z gotovino, pri čemer pa v tem primeru ni šlo za del plače in omenjeni nakup na ponovno odmero pokojnine nima nobenega vpliva.

Za pravilno odločitev v zadevi je potrebno razčistiti zgolj vprašanje, kakšen znesek je bil tožnici izplačan kot del plače, od katerega so bili tudi plačani prispevki in s katerim je sodelovala pri notranjem odkupu podjetja. Tudi če gre za dobiček, gre v tem primeru še vedno za del plače, kot je bilo to pojasnjeno tudi v drugih primerljivih zadevah kot na primer v zadevi Psp 194/2010 z dne 13. 5. 2010, ko je bila pokojnina zavarovancu ponovno odmerjena, in sicer upoštevaje zneske, ki jih je zavarovanec od leta 1990 do 1993 prejel kot izplačilo zaradi udeležbe v dobičku v obliki delnic oziroma komercialnih zapisov.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi tožene stranke št. ... z dne 12. 10. 2016 in št. ... z dne 13. 5. 2016 ter da se tožnici pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem plačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v zvezi z notranjim odkupom delnic (pravilno: da se tožnici pokojnina ponovno odmeri z upoštevanjem dela plač od katerega so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s katerim so bile vplačane delnice za notranji odkup). Zavrnilo je tudi zahtevek za povračilo stroškov postopka.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da sodišče ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, ki bi lahko ovrgli navedbe v dopisu delodajalca, da niso bili plačani prispevki. Sodišče bi moralo postaviti izvedenca finančne stroke ter opraviti poizvedbe pri KDD Ljubljana o lastništvu delnic pri gospodarski družbi A. d. d. Tako pa je predlagane dokaze zavrnilo s pavšalno trditvijo, da predlagani dokazi ne bi v ničemer prispevali k dodatni razjasnitvi zadeve. Takšna pavšalna zavrnitev pa pomeni bistveno kršitev določb postopka in je tudi v nasprotju s 34. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)1. Zlasti pomembna bi bila izvedba dokaza s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca finančne stroke, ki bi lahko pregledal dokumentacijo o izplačilih plač v spornem obdobju. Tožnica nadalje še navaja, da se zaradi pomote ni udeležila zadnje obravnave. Prepričana je bila, da bo naslednja obravnava šele po sodnih počitnicah. Tožničina odsotnost z glavne obravnave pa ne pomeni, da ni zainteresirana za izid postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)2 pazi po uradni dolžnosti. Je pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 12. 10. 2016, s katero je bila zavrnjena tožničina pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo št. zadeve ..., št. dosjeja ... z dne 13. 5. 2016. Z omenjeno odločbo je bila zavrnjena tožničina zahteva za ponovno odmero starostne pokojnine. Tožena stranka se je postavila na stališče, da ker se tožnica ne nahaja v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja podjetij, to pomeni, da ni sodelovala pri lastninskem preoblikovanju z notranjim odkupom delnic in tako niso izpolnjeni pogoji za ponovno odmero starostne pokojnine. Takšno razlogovanje je sprejelo tudi sodišče prve stopnje.

6. Ustavno sodišče RS je v 3. točki izreka ustavne odločbe3 odločilo, da lahko zavarovanci oziroma uživalci pokojnine, o podatkih katerih revizija ni bila opravljena, v roku, določenem v 2. točki tega izreka zahtevajo revizijo podatkov o plačah in pokojninskih osnovah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup ter ponovno odmero pokojnine na podlagi ugotovitev revizije. Odločbo o ponovni odmeri tožena stranka izda na podlagi 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: ZPIZ-2)4. 7. Kot izhaja iz dokumentacije v spisu in kar med strankama tudi ni sporno, je tožnica od 27. 12. 2010 dalje uživalka starostne pokojnine. Dne 1. 6. 2015 je vložila zahtevo za revizijo podatkov o plačah za obdobje, v katerem so bile vplačane delnice za notranji odkup pri delodajalcu A. d. d., pri katerem je bila zaposlena od 1. 8. 1978 do 30. 12. 1992. Zahtevala je tudi ponovno odmero pokojnine, upoštevaje že citirano odločbo Ustavnega sodišča RS.

8. Iz tožbenih navedb izhaja, da naj bi tožnica sodelovala pri notranjem odkupu podjetja in sicer z delom plače in da so bili od tega dela plače tudi plačani predpisani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem v zvezi je tudi priložila dokaze in tudi predlagala izvedbo dokazov, s katerimi bi dokazovala utemeljenost njenega zahtevka.

9. Ustavno sodišče RS je že v prej citirani zadevi pojasnilo, da je Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP)5 določal več možnih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij. Pri lastninskem preoblikovanju z notranjim odkupom delnic so sodelovali tudi zaposleni. Za vplačilo delnic so lahko uporabili tudi del plač. Tudi od tega dela plač so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Do vprašanja, ali je ustavno skladna ureditev, po kateri se v pokojninsko osnovo ne všteva tudi del plače, s katerim so bile v skladu z ZLPP vplačane delnice za notranji odkup, se je Ustavno sodišče RS opredelilo v odločbi št. U-I-392/98. Odločilo je, da je četrta alineja 46. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ/92)6 v delu, ki kljub plačanim prispevkom za obvezno pokojninsko zavarovanje ni dovoljevala vštevanja tega dela plače v pokojninsko osnovo, protiustavna.

10. Za odločitev torej ne more biti odločilna zgolj ugotovitev tožene stranke, da se po pregledu podatkov centralne evidence o lastninskem preoblikovanju podjetij tožnica ne nahaja v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja podjetij in da torej ni sodelovala pri lastninskem preoblikovanju z notranjim odkupom delnic. Sodišče prve stopnje je pri delodajalcu opravilo poizvedbe glede sodelovanja tožnice pri notranjem odkupu podjetja (dopis na list. št. 19 in 21 sodnega spisa). Na podlagi omenjenih dopisov prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je tožnica sodelovala pri lastninskem preoblikovanju podjetja A. d. d. Nato pa je zaključilo, da naj ne bi šlo za notranji odkup delnic na podlagi potrdil, ki bi jih delodajalec izdal tožnici na podlagi neizplačanega dela neto osebnih dohodkov v smislu 25. a člena ZLPP, pač pa za udeležbo pri dobičku. Tak zaključek pa je v nasprotju s pojasnilom tožničinega delodajalca. V dopisu z dne 13. 6. 2017 delodajalec pojasnjuje, da je tožnica v postopku notranjega odkupa sodelovala. Podatki so bili sporočeni toženi stranki, pri čemer je tožena stranka 31. 7. 2001 celo zahtevala, da delodajalec vrednostne papirje izloči iz obrazca M4 za leto 1991. Dodatno je delodajalec v dopisu 26. 6. 2017 pojasnil, da je iz petih plačilnih list razvidno, da je bilo izplačilo izvedeno 2. 9. 1992, 8. 6. 1992, 16. 4. 1992, 14. 5. 1992 in 8. 7. 1992 ter da so bili odvedeni prispevki. V zvezi s potrdilom o prejemu gotovine za vplačilo delnic pa je tožnica naknadno - dodatno z gotovino kupila še določeno število delnic. Ta del pa ni predstavljal njene plače in od tega niso bili plačani prispevki.

11. Kot to pojasnjuje že tožničin delodajalec je potrebno ločiti zneske, s katerimi je tožnica vplačala delnice in sodelovala pri notranjem odkupu podjetja od naknadnega nakupa delnic z gotovino, pri čemer pa v tem primeru ni šlo za del plače in omenjeni nakup na ponovno odmero pokojnine nima nobenega vpliva.

12. Za pravilno odločitev v zadevi je torej potrebno razčistiti zgolj vprašanje, kakšen znesek je bil tožnici izplačan kot del plače od katerega so bili tudi plačani prispevki in s katerim je sodelovala pri notranjem odkupu podjetja. Tudi če gre za dobiček, gre v tem primeru še vedno za del plače, kot je bilo to pojasnjeno tudi v drugih primerljivih zadevah kot na primer v zadevi Psp 194/2010 z dne 13. 5. 2010, ko je bila pokojnina zavarovancu ponovno odmerjena in sicer upoštevaje zneske, ki jih je zavarovanec od leta 1990 do 1993 prejel kot izplačilo zaradi udeležbe v dobičku v obliki delnic oziroma komercialnih zapisov.

13. Pritožbeno sodišče je zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katerega je dejansko stanje ostalo nerazčiščeno, ugodilo pritožbi tožnice ter na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V novem sojenju bo sodišče prve stopnje izvedlo potrebne dokaze, s katerimi bo razčistilo, kolikšen del plače iz dobička je bil tožnici izplačan v letu 1992, ki ga je prejela po zaključnem računu za leto 1991 in s katerim je ob izplačilu kupila komercialne zapise ter jih kasneje zamenjala v delnice in s temi delnicami sodelovala pri notranjem odkupu podjetja. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno razsodilo o predmetni zadevi.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 3 Glej odločbo Ustavnega sodišča RS, št. U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015. 4 Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami. 5 Ur. l. RS, št. 55/92 s spremembami. 6 Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami.