Jedro

Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da nastavitev za 9 stopinj previsoke temperature na preši ne pomeni takšne napake, ki bi utemeljevala podajo pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je predvsem na podlagi ugotovitev, da zaradi previsoko nastavljene temperature lahko pride do hitrejše obrabe pnevmatike, da časovna vzdržljivost pnevmatike in njena kvaliteta predstavljata zelo pomembni okoliščini za varnost cestnega prometa in da je zato bistvenega pomena, da v postopku izdelave pnevmatik ne pride do nikakršnih odstopanj od predpisanih delovnih operacij, pravilno odločilo, da je bilo pisno opozorilo podano iz utemeljenega razloga.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi navedbe tožnika, da očitana kršitev po vsebini ni takšne narave, da bi utemeljevala podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V zvezi s tem je s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča pravilno poudarilo, da je treba pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga upoštevati tudi okoliščino, da četudi kršitve, zaradi katerih je bila podana redna odpoved, same zase morda ne bi bile dovolj resne in utemeljene, prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnik s kršitvami nadaljeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 29. 10. 2019, ter da delovno razmerje tožnika pri toženi stranki še vedno traja z vsemi pravicami in obveznostmi po pogodbi o zaposlitvi z dne 4. 9. 2017. V posledici te odločitve je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnika pozvati nazaj na delo na delovno mesto "namestnik mojstra", mu vzpostaviti delovno razmerje po pogodbi o zaposlitvi z dne 4. 9. 2017 za obdobje od 14. 11. 2019 do 17. 11. 2019 in nato od vrnitve nazaj na delo dalje, da ga je dolžna prijaviti v obvezna zavarovanja, mu za čas od nezakonitega prenehanja delovnega razmerja do 17. 11. 2019 obračunati mesečno plačo v bruto znesku 2.200,00 EUR, od teh zneskov odvesti davek in prispevke, tožniku pa izplačati ustrezne neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 19. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila, ter da mu je dolžna povrniti stroške postopka.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da se tožbenemu zahtevku ugodi s stroškovno posledico, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi nasprotuje presoji sodišča prve stopnje glede utemeljenosti pisnega opozorila. Opozarja, da tožena stranka ni dokazala, da je previsoka temperatura na preši vplivala na kakovost končnih izdelkov, tudi po ugotovitvi sodišča prve stopnje pa razlika devetih stopinj ni velika. Nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da je bila izpodbijana odpoved podana iz utemeljenega razloga. Vztraja pri navedbah, da tožena stranka ni naredila vsega, da bi zmanjšala tveganje za napako. Sklicuje se na izpovedi prič A.A., B.B. in C.C., iz katerih izhaja, da je bila vidljivost med pregledom prve peke slaba, da se je pregledovanje opravljalo na tleh, pri čemer se je iz plaščev kadil dim, in da delavci niso imeli nobenih posebnih pripomočkov za boljšo vidljivost. Sodišče prve stopnje pri odločitvi ni upoštevalo izpovedi prič D.D. in C.C., da je tožena stranka po spornem spregledu napačne ploščice v kalupu delavcem zagotovila delujoč voziček za pregled prve peke in da bi ta, če bi bil tožniku na voljo, lahko zmanjšal tveganje za očitano napako. Opozarja, da tožena stranka ni zatrjevala, da voziček za pregled prve peke ni bil predpisan kot pripomoček v delovnih navodilih. Iz obrazložitve sodbe ne izhajajo razlogi za zaključek, da so delavci za pregled prve peke uporabljali osvetlitev po svoji izbiri, poleg tega pa je tožena stranka ročne svetilke razdelila le mojstrom. Tožena stranka niti ni zatrjevala, da je imel tožnik možnost zaprositi za ročno svetilko. Vztraja pri navedbah, da bi tožena stranka morala upoštevati njegova opozorila in mu zagotoviti boljše pogoje dela. Iz izpovedi priče D.D. ne izhaja, da je bilo to, da ima delovna naloga pregleda prve peke prednost pred telefonskimi klici, določeno v navodilih za delo. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno upoštevalo izpovedi prič, da delo pregleda prve peke ni bilo normirano, saj tožena stranka tega ni zatrjevala. Sicer pa iz izpovedi priče D.D. izhaja, da je tožena stranka pričakovala, da bo delo opravljeno kar se da hitro. Zatrjuje obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker sodba nima razlogov o tem, da zaradi storjene kršitve dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi ni bilo mogoče nadaljevati. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, sprejeta odločitev pa je tudi materialnopravno pravilna.

6. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba in je podana v primeru, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da sodba nima razlogov o nezmožnosti nadaljevanja dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje se je do tožnikovih navedb v zvezi s tem opredelilo v 15. točki (v zvezi s 14. točko) obrazložitve sodbe, zato uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana.

7. Sodišče prve stopnje je v tem individualnem delovnem sporu presojalo zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožniku 29. 10. 2019. Pri tem se je oprlo na pravilno pravno podlago iz 83. do 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/13 in nasl.). Po 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja predstavlja krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer lahko delodajalec delavcu redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1).

8. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje je tožena stranka tožniku 19. 12. 2018 podala pisno opozorilo pred odpovedjo po prvem odstavku 85. člena ZDR-1, v roku enega leta od podaje tega opozorila (29. 10. 2019) pa mu je redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pritožbeno sodišče kot pravilno sprejema tudi nadaljnjo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v postopku podaje odpovedi spoštovala določbo drugega odstavka 85. člena ZDR-1, po kateri je bila dolžna tožnika seznaniti z očitano kršitvijo in mu v razumnem roku omogočiti zagovor. Ker sta bila po presoji sodišča prve stopnje očitka tožniku iz pisnega opozorila in redne odpovedi utemeljena, je tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izpodbijane odpovedi (vključno z reparacijskim in reintegracijskim zahtevkom) zavrnilo kot neutemeljenega.

9. Tožena stranka je tožniku v pisnem opozorilu z dne 19. 12. 2018 očitala, da je 6. 12. 2018 kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko ni zamenjal temperature na preši ..., in je bila temperatura nastavljena na 179 stopinj, namesto pravilno na 170 stopinj. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da nastavitev za 9 stopinj previsoke temperature na preši ne pomeni takšne napake, ki bi utemeljevala podajo pisnega opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je predvsem na podlagi ugotovitev, da zaradi previsoko nastavljene temperature lahko pride do hitrejše obrabe pnevmatike, da časovna vzdržljivost pnevmatike in njena kvaliteta predstavljata zelo pomembni okoliščini za varnost cestnega prometa in da je zato bistvenega pomena, da v postopku izdelave pnevmatik ne pride do nikakršnih odstopanj od predpisanih delovnih operacij, pravilno odločilo, da je bilo pisno opozorilo podano iz utemeljenega razloga. Na drugačno presojo ne vpliva opozarjanje pritožbe, da ni ugotovljeno, da bi napačen vnos temperature obravnavanega dne vplival na kvaliteto končnih izdelkov. Bistveno je, da bi po pravilnem stališču sodišča prve stopnje predvsem glede na pomembnost opravila, pri katerem je prišlo do napake, skrbno ravnanje tožnika pomenilo natančen vnos podatka in zatem še kontrola vnesene temperature, tožnik pa je z opustitvijo te obveznosti 6. 12. 2018 kršil določilo prvega odstavka 7. člena pogodbe o zaposlitvi, po katerem je bil delo na delovnem mestu "namestnik mojstra" dolžan opravljati vestno in skrbno.

10. Pravilna je tudi presoja sodišča prve stopnje glede utemeljenosti odpovednega razloga. Tožena stranka je tožniku v odpovedi v bistvenem očitala, da je 26. 9. 2019 kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je pri izvajanju pregleda prve peke pnevmatik s svojim podpisom na kontrolnem listu potrdil, da se napisi na plašču ujemajo s kontrolno karto in s tem sprostil njihovo izdelavo, v resnici pa je bila v kalupu vstavljena napačna zakonska ploščica z oznako "JCTR", namesto pravilne z oznako "JTCR". Zaradi te napake je toženi stranki nastala škoda v višini 405,44 EUR.

11. Tožnik je v odpovedi očitano napačno ravnanje priznal, vendar je obenem zatrjeval, da je do napake prišlo zaradi zunanjih okoliščin na strani tožene stranke, ki so bistveno vplivale na kvaliteto njegovega dela. Tudi v pritožbi vztraja pri navedbah, da tožena stranka ni storila vsega, da bi zmanjšala tveganje za storjeno napako. Sodišče prve stopnje je v 10. točki obrazložitve sodbe navedlo jasne razloge, zakaj tem navedbam tožnika ni sledilo, pritožbeno sodišče pa dokazno oceno sodišča prve stopnje sprejema kot celovito in pravilno.

12. Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo izpovedi prič A.A., B.B. in C.C., iz katerih izhaja, da je bila vidljivost pri pregledu prve peke slaba, da se je pregledovanje plaščev, iz katerih se je valil dim, opravljalo na tleh, in da delavci v relevantnem obdobju niso imeli na voljo delujočega vozička za pregled prve peke. Vendar pa na podlagi dejanskih ugotovitev, da voziček za pregled prve peke ni bil predpisan kot obvezen delovni pripomoček in da so nekateri delavci z namenom boljše osvetlitve pri pregledu uporabljali ročno svetilko, utemeljeno ni sledilo zatrjevanju tožnika, da je bila krivda za očitano kršitev na strani tožene stranke. Sodišče prve stopnje je to, da uporaba vozička za pregled prve peke v delovnih navodilih ni bila predpisana, ugotovilo v okviru zatrjevanja tožnika, da mu tožena stranka ni priskrbela potrebnih pripomočkov za delo, zato pritožba neutemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje preseglo trditveno podlago tožene stranke, ki navedb o tem ni podala. Neutemeljeno je tudi pritožbeno uveljavljanje, da je tožena stranka ročne svetilke razdelila le mojstrom. Iz izpovedi priče F.F. izhaja, da je imel vsak delavec svojo svetilko, sicer pa je tudi tožnik v izpovedi priznal, da bi takšno svetilko verjetno dobil, če bi jo zahteval. Pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ni navedlo ustreznih razlogov za zaključek, da so delavci za pregled prve peke uporabljali osvetlitev po svoji izbiri. Iz 10. točke obrazložitve sodbe jasno izhaja, da je sodišče prve stopnje ta zaključek sprejelo na podlagi izpovedi prič D.D. in F.F., ki ju je ocenilo kot verodostojni.

13. Četudi je tožena stranka glede na skladni izpovedi prič D.D. in C.C. delavcem po obravnavani napaki tožnika priskrbela delujoči voziček za pregled prve peke, to ne vpliva na pravilnost presoje sodišča prve stopnje, da tožnik te delovne naloge ni opravil z zadostno skrbnostjo. Pritožba sicer pravilno navaja, da bi uporaba takšnega vozička verjetno zmanjšala tveganje za napako, vendar pa je bil tožnik kontrolo dolžan opraviti z vso potrebno skrbnostjo tudi ob odsotnosti delovnega pripomočka, ki niti ni bil predpisan kot obvezen.

14. Zmotno je stališče pritožbe, da sodišče prve stopnje pri odločitvi ne bi smelo upoštevati izpovedi priče D.D., da delovno opravilo pregleda prve peke ni bilo normirano, ker tožena stranka tega ni izrecno zatrjevala. Sodišče prve stopnje je to dejstvo ugotovilo v okviru tožnikovega zatrjevanja, da je do napake prišlo zaradi preobremenjenosti, ker je moral hkrati opravljati tako delo izmenskega vodje kot namestnika mojstra in transporterja, pri čemer so bile po pravilni presoji sodišča prve stopnje njegove navedbe v zvezi s tem nekonkretizirane. Neutemeljeno je tudi pritožbeno uveljavljanje tožnika, da je tožena stranka od njega pričakovala, da bo pregled prve peke opravil kar se da hitro. Okoliščina, da si je tožena stranka želela, da bi namestniki mojstrov ta pregled opravili v razumnem času, ne opravičuje tožnika, da ga ni opravil z zadostno skrbnostjo, še posebej ob upoštevanju okoliščine, da je bila ta delovna naloga po izpovedi priče D.D. po pomembnosti na prvem mestu. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je tožnik pri opravi pregleda pnevmatik iz prve peke 26. 9. 2019 kršil določilo prvega odstavka 7. člena pogodbe o zaposlitvi ter določbi 33. in 34. člena ZDR-1, v skladu s katerimi je bil delo dolžan opravljati vestno, strokovno, pravočasno in po navodilih delodajalca, nasprotno pritožbeno uveljavljanje pa je neutemeljeno.

15. Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo tudi navedbe tožnika, da očitana kršitev po vsebini ni takšne narave, da bi utemeljevala podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga. V zvezi s tem je s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (zadeve VIII Ips 28/2011, VIII Ips 127/2011 in VIII Ips 54/2016) pravilno poudarilo, da je treba pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga upoštevati tudi okoliščino, da četudi kršitve, zaradi katerih je bila podana redna odpoved, same zase morda ne bi bile dovolj resne in utemeljene, prejšnje opozorilo ni doseglo svojega namena in je tožnik s kršitvami nadaljeval. 16. Glede na vse navedeno je izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje o zakonitosti izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi materialno pravno pravilna. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP sam krije svoje stroške pritožbe.