Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sodba in sklep I Cp 1215/2016

ECLI:SI:VSLJ:2016:I.CP.1215.2016 Civilni oddelek

ugotovitev obsega zapuščine posebno premoženje prispevek pri nakupu stanovanja dohodek zapustnika prekluzija dokazno breme pogrebni stroški zavarovalna pogodba izplačilo zavarovalnine
Višje sodišče v Ljubljani
19. oktober 2016

Povzetek

Sodba se osredotoča na dedovanje in vprašanja lastništva nepremičnin, kjer tožnica ni mogla dokazati, da sporno premoženje spada v zapuščino. Sodišče ugotavlja, da so pogrebni stroški dolg zapuščine, zavarovalnica pa je izplačala zavarovalnino upravičencu, kar pomeni, da ta sredstva ne sodijo v zapuščino. Pritožba tožnice je delno utemeljena, medtem ko je toženkina pritožba utemeljena v celoti, kar vodi do delne razveljavitve prejšnje sodbe in vrnitve zadeve v novo sojenje.
  • Lastništvo nepremičnine in dedovanjeSodba obravnava vprašanje, ali lahko tožnica v pravdi doseže ugotovitev o lastninskem stanju nepremičnine, ki je v lasti tretje osebe, ki ni zajeta v tožbi.
  • Dokazno breme v dedovanjuSodišče presoja, kdo nosi breme dokazovanja, da je sporni znesek ob uvedbi dedovanja obstajal, kar je bilo na tožnici, ki pa ga ni zmogla.
  • Pogrebni stroški in zapuščinaSodba obravnava, da so pogrebni stroški dolg zapuščine in da dejstvo, da je toženka dvignila denar za pogreb po smrti zapustnika, ni relevantno.
  • Zavarovalna pogodba in izplačilo zavarovalnineSodišče ugotavlja, da zavarovalnica izplačuje zavarovalnino upravičencu, ki je bil določen v zavarovalni polici, kar pomeni, da ta sredstva ne sodijo v zapuščino.
  • Pravno varstvo in pravnomočnost odločitevSodišče obravnava pravnomočnost prejšnjih odločitev in ugotavlja, da ne more ponovno odločati o že pravnomočno razsojeni stvari.
  • Obveznosti in pravice v izvenzakonski skupnostiSodba se dotika vprašanja, kako se obravnava premoženje, pridobljeno v izvenzakonski skupnosti, in prispevki partnerjev.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele je tretja oseba, ki s tožbo ni zajeta. Tožnica zato v tej pravdi ne more doseči ugotovitve o domnevno drugačnem lastninskem stanju te nepremičnine. V zapuščino namreč sodijo samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku v času njegove smrti.

Breme dokazovanja, da je sporni znesek v celoti ali deloma še obstajal ob uvedbi dedovanja, je bilo na tožnici, vendar ga ni zmogla.

Pogrebni stroški so dolg zapuščine, torej njena pasiva. Dejstvo, da naj bi toženka denar za njegov pogreb dvignila z zapustnikovega računa šele po zapustnikovi smrti, ni relevantno.

Zavarovalnica izplačala zavarovalnino upravičencu, ki je bil določen v zavarovalni polici. Ker je zapustnik s sklenitvijo zavarovalne pogodbe očitno razpolagal s svojim premoženjem v korist določene osebe, ki je s smrtjo zapustnika pridobila lastno pravico do izplačila zavarovalnine, ta sredstva ne sodijo v zapuščino.

Izrek

I. Tožničini pritožbi se delno, toženkini pa v celoti ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: a) razveljavi v deveti alineji II. točke izreka in v šesti alineji II. točke izreka glede 1/2 nepremičnine ID znak: 111, parc. št. 4/3 k. o. X (ID 0000); b) razveljavi v prvih petih alinejah II. točke izreka in glede stanovanja na ... ter v III. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Sicer se tožničina pritožba zavrne in se v šesti alineji II. točke izreka glede 1/2 nepremičnine ID znak: 111, parc. št. 4/3 k. o. X (ID 000), ter v sedmi in osmi alineji II. točke izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je moralo po delni razveljavitvi prejšnje sodbe znova odločiti o tožničinem zahtevku, da v zapuščino po pokojnem A. A. spadajo: življenjsko zavarovanje pri Zavarovalnici X, d. d., 6.000,00 EUR gotovine, danih v hrambo toženki za primer smrti, stanovanje št. 40 v sedmem nadstropju stanovanjske stavbe na ... ter v presežku nad 1/2 do celote tudi zapustnikove nepremičnine in vse premičnine (z izjemo „slike – portreta“), navedene v zapisniku o popisu premičnega premoženja z dne 4. 6. 2007, vključno s sredstvi na dveh zapustnikovih transakcijskih računih in devizni knjižici pri banki Y. Z izpodbijano sodbo je zavrnilo zahtevek glede stanovanja, 6.000,00 EUR gotovine in življenjskega zavarovanja; glede preostalega spornega premoženja pa je ugotovilo, da sodi v zapuščino do 6/10, medtem ko je v presežku nad tem zahtevek zavrnilo. Nazadnje je toženki naložilo, da mora tožnici povrniti 2.037,11 EUR pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Pritožili sta se obe pravdni stranki. Pritožnica izpodbija zavrnilni del sodbe in izrek o stroških postopka, toženka pa samo stroškovno odločitev. Obe se sklicujeta na vse zakonske pritožbene razloge. Toženka predlaga ustrezno spremembo sodbe, tožnica pa prvenstveno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje; le podrejeno predlaga takšno spremembo sodbe, da bo njenemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno.

3. Tožnica v pritožbi opozarja na več procesnih kršitev, do katerih je prišlo v ponovljenem sojenju. Sodišču prve stopnje očita, da je znova odločalo o že pravnomočno razsojeni stvari. Poleg tega sodbe zaradi pomanjkljivih in protislovnih razlogov ni mogoče preizkusiti. Sodišče ponovno ni izvedlo vseh pravočasno predlaganih dokazov. V nadaljevanju tožnica podrobno in z vsebinsko enakimi razlogi kot v svoji prejšnji pritožbi izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje o začetku izvenzakonske skupnosti med zapustnikom in toženko, o posebnem premoženju, ki ga je zapustnik pridobil, preden je zaživel s toženko, in o prispevkih obeh partnerjev k pridobivanju skupnega premoženja v času njune izvenzakonske skupnosti.

4. Toženka opozarja na napačen seštevek priznanih stroškov. Poudarja, da uspeh strank v pravdi nikakor ni bil enak. Meni, da tožba ni bila potrebna, saj je bilo že v zapuščinskem postopku jasno, da polovica spornega premoženja, z izjemo stanovanja v ..., 6.000,00 EUR gotovine in zavarovanja, spada v zapuščino. Tožnica je tako uspela le z 10% svojega zahtevka, zato bi morala biti odločitev o stroških postopka drugačna.

5. Tožničina pritožba je delno, toženkina pa v celoti utemeljena.

O tožničini pritožbi:

6. Že v prejšnjem sojenju je bilo ugotovljeno, da spadajo v zapuščino do 1/2 vse zapustnikove nepremičnine v k. o. X, njegova denarna sredstva (na dveh transakcijskih računih in na devizni knjižici) ter premično premoženje iz zapisnika o popisu z dne 4. 6. 2007. Pritožbe zoper to odločitev ni bilo, zato je postala pravnomočna. Sodišče prve stopnje je moralo v ponovljenem postopku odločiti še o usodi preostale polovice navedenega premoženja. Tega je tokrat, z izjemo parcele št. 4/3 k. o. X zajelo v I. točki izreka izpodbijane sodbe, kjer je ugotovilo, da to premoženje spada v zapuščino do 6/10. S takšno odločitvijo je očitno prekoračilo tožbeni zahtevek (za 1/10), vendar se toženka zoper ta del sodbe ni pritožila.

7. Potemtakem vse premoženje, navedeno v I. točki izreka sodbe, upoštevaje tudi prejšnjo sodbo(1) o tem premoženju, v celoti spada v zapuščino po pokojnem A. A. in je takšna odločitev že pravnomočna. Sodišče druge stopnje vanjo zato ne sme več posegati, četudi bi bilo iz obrazložitve izpodbijane sodbe mogoče sklepati, da je sodišče prve stopnje prispevek zapustnika k pridobitvi obravnavanega premoženja ocenilo v višini (le) 6/10, toženkinega pa v višini 4/10. Pravnomočen namreč postane samo izrek sodbe.

8. Pritožbeno sodišče v skladu s prvim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusi sodbo prve stopnje samo v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo. Ker se je zoper odločitev o glavni stvari tokrat pritožila samo tožnica, je lahko predmet pritožbenega preizkusa zgolj zavrnitev tožbenega zahtevka glede naštetega premoženja v presežku nad 6/10 do celote (deveta alineja II. točke izreka izpodbijane sodbe). S to odločitvijo pa je sodišče prve stopnje po navedenem znova odločilo o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno razsojeno. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki po drugem odstavku 354. člena ZPP terja obvezno razveljavitev sodbe v tem delu.

9. Enaka napaka se je sodišču prve stopnje primerila pri zavrnitvi tožbenega zahtevka glede parcele št. 4/3 k. o. X. Prezrlo je namreč, da je bilo v prejšnji sodbi že pravnomočno razsojeno, da 1/2 te parcele spada v zapuščino. V tem obsegu je bilo treba izpodbijano sodbo (v šesti alineji II. točke izreka) razveljaviti, ker ponovno sojenje o isti stvari ni dopustno. V presežku, torej glede preostale 1/2 navedene nepremičnine, pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in v zadostni meri obrazložena, tako da jo je bilo mogoče preizkusiti. Očitana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Zemljiškoknjižni lastnik sporne parcele je tretja oseba,(2) ki s tožbo ni zajeta. Tožnica zato v tej pravdi ne more doseči ugotovitve o domnevno drugačnem lastninskem stanju te nepremičnine. V zapuščino namreč sodijo samo stvari in pravice, ki pripadajo zapustniku v času njegove smrti. Neupoštevne so torej pritožbene trditve, da je bila prodajna pogodba z dne 6. 2. 1995, ki jo je glede sporne parcele sklenil zapustnik, obojestransko izpolnjena, sicer pa naj bi zapustnik kupljeno nepremičnino tudi že priposestvoval. Čeprav gre v zadnjem primeru za izvirni način pridobitve lastninske pravice, bi morala tožnica morebitne svoje zahtevke v zvezi s to nepremičnino naperiti zoper njenega zemljiškoknjižnega lastnika.

10. Tožnica pa utemeljeno izpodbija odločitev glede stanovanja na ..., ki ga je sodišče prve stopnje tudi tokrat štelo za toženkino posebno premoženje, češ da ga je toženka kupila s svojimi prihranki in z materinim darilom. Takšna odločitev je po presoji sodišča druge stopnje ob dejstvu, da je bilo stanovanje kupljeno leta 1992, ko je bila toženka že v izvenzakonski skupnosti z zapustnikom, vsaj preuranjena, če že ne zmotna. Pritožba utemeljeno opozarja, da je toženka prenehala namensko varčevati pri banki že leta 1985, da je v letu 1988 pridobila stanovanjsko pravico ob plačilu lastne udeležbe in da si je pred letom 1992 kupila tudi osebni avtomobil. Vprašljivo je torej, v kolikšni meri so toženkini prihranki do nakupa spornega stanovanja že skopneli, zlasti upoštevaje takratno inflacijo. Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da so zaključki izpodbijane sodbe o vrednosti stanovanja in toženkinem denarnem prispevku pri nakupu stanovanja očitno zgrešeni zaradi napake, ki jo je sodišče prve stopnje zagrešilo pri pretvarjanju tedaj veljavnih denarnih enot. Nadalje se sodišče prve stopnje ni obrazloženo izreklo o tožničinem ugovoru, da predložena pisna izjava toženkine matere o njenem denarnem darilu toženki nima dokazne vrednosti, ker je vsebinsko in formalno pomanjkljiva. Predvsem pa sodišče prve stopnje v nasprotju s prvim odstavkom 362. člena ZPP spet ni ugotavljalo in primerjalo niti dohodkov zapustnika in toženke, da bi si lahko ustvarilo natančnejšo sliko o njunih premoženjskih možnostih. Zapustniku je njegova poklicna dejavnost očitno prinašala nadpovprečne zaslužke, sodeč po izpovedih zaslišanih prič, ki jih sodišče v izpodbijani sodbi ni ocenilo, medtem ko so bili toženkini dohodki že po doslej izvedenih dokazih bistveno nižji od zapustnikovih, za povrh pa toženka od leta 1996 dalje sploh ni bila več zaposlena. Ker je bilo dejansko stanje v tem delu zmotno in nepopolno ugotovljeno, je sodišče druge stopnje na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo glede stanovanja na ... razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v novo sojenje sodišču prve stopnje, ki bo glede na že izveden obsežen dokazni postopek lažje, hitreje in nekvarno za pravico pravdnih strank do pritožbe odpravilo ugotovljene pomanjkljivosti.

11. Ni pa utemeljena tožničina pritožba v preostalem delu. Glede zneska 6.000,00 EUR, ki ga je zapustnik izročil v hrambo toženki za primer smrti, se je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenih dokazov lahko dovolj zanesljivo prepričalo, da je toženka del tega zneska porabila za plačilo kurjave in drugih stroškov še pred zapustnikovo smrtjo, del pa za pogrebne stroške. Tožbeni zahtevek v tem delu je pravilno zavrnilo. Breme dokazovanja, da je sporni znesek v celoti ali deloma še obstajal ob uvedbi dedovanja, je bilo na tožnici, vendar ga ni zmogla. Za kakšen namen je toženka porabila sporni znesek, niti ni pomembno. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, so pogrebni stroški dolg zapuščine, torej njena pasiva. Dejstvo, da naj bi toženka denar za njegov pogreb dvignila z zapustnikovega računa šele po zapustnikovi smrti, ni relevantno. Sodišču prve stopnje se zato do te tožničine trditve ni bilo treba posebej opredeliti in ne gre za očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Če si je toženka, kot poskuša prikazati tožnica, res neupravičeno prilastila del denarnih sredstev, ki so sestavljala zapuščino, ima tožnica na voljo ustrezen povračilni zahtevek, ki pa na to pravdo nima nobenega vpliva.

12. Tožnica drugačne odločitve ne more doseči niti glede življenjskega zavarovanja, ki ga je zapustnik sklenil pri Zavarovalnici X, d. d., za primer svoje smrti. Sodišče prve stopnje se je s poizvedbami prepričalo, da je zavarovalnica izplačala zavarovalnino upravičencu, ki je bil določen v zavarovalni polici. Ker je zapustnik s sklenitvijo zavarovalne pogodbe očitno razpolagal s svojim premoženjem v korist določene osebe, ki je s smrtjo zapustnika pridobila lastno pravico do izplačila zavarovalnine, ta sredstva ne sodijo v zapuščino. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tudi v tem delu pravilno zavrnilo. Tožnica vsebini in razlagi zavarovalne pogodbe v pritožbi ne oporeka. Njen očitek, da sodišče prve stopnje tega dokaza zaradi prekluzije ne bi smelo uporabiti, pa je zgrešen. Zapustnikovo življenjsko zavarovanje je postalo sporno šele v prejšnjem pritožbenem postopku. Toženka zato s predložitvijo zavarovalne pogodbe v ponovljenem postopku ni kršila prepovedi iz prvega odstavka v zvezi s četrtim odstavkom 286. člena ZPP.

13. Ker po navedenem pritožbeni razlogi, ne zatrjevani in ne uradoma upoštevni, glede izpodbijane odločitve o znesku 6.000,00 EUR, o življenjskem zavarovanju in o ½ parcele št. 4/3 k. o. X niso podani, je sodišče druge stopnje tožničino pritožbo v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo prvo sodbo.

O toženkini pritožbi:

14. Toženka izpodbija samo odločitev o stroških postopka. Ker ima delna razveljavitev prve sodbe, ki jo je dosegla tožnica s svojo pritožbo, za posledico tudi razveljavitev stroškovne odločitve, je sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo tako tožničini kot toženkini pritožbi. O stroških vsega postopka bo moralo odločati sodišče prve stopnje, ker je pravica do njihovega povračila odvisna od končnega izida pravde. Enako velja tudi za pritožbene stroške (četrti odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): sodba in sklep Okrožnega sodišča v Kranju I P 702/2008 z dne 25. 4. 2013. Op. št. (2): D. D.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia