Jedro

Po 128. členu ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti, omeji do višine vrednosti prejete pomoči. Tak zahtevek dajalca socialne pomoči pa ni denarna terjatev do zapuščine, temveč dajalec pomoči s tem zahtevkom izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oziroma oskrbo. Za denarno terjatev do zapuščine gre le tedaj, ko dediči in dajalec pomoči sklenejo dogovor po 3. odst. 128. člena ZD.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi, izpodbijani sklep se v 3. točki izreka s p r e m e n i tako, da se pravilno glasi: Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju se pri zapustnici lastnih nepremičninah, navedenih v točki I. a) sklepa vknjiži lastninska pravica 1. Občine I. do 1/2, 2. A.B., pokojnega A., roj. leta 1930, do 1/4 in 3. M.P., rojene B., roj. leta 1938, do 1/4. Sicer se v ostalem delu pritožba zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v sklepu o dedovanju ugotovilo, da predstavlja zapuščino pokojne M.B. nepremično premoženje, vpisano v vl. št. 32, vl. št. 237 do 1/3, vl. št. 301, 368 in 381, vse k.o. H., in premično premoženje, to je delnice Zlati moneti I. in Zlati moneti II. na certifikatnem računu. Ugotovilo je, da pokojnica ni napravila oporoke, zato je nastopilo zakonito dedovanje, h kateremu sta poklicana sin A.B. in hči M.P., vsak do 1/2. Ugotovilo pa je tudi, da je uživala zapustnica družbeno pomoč, saj ji je Občina I. doplačevala oskrbovalnino v domu upokojencev in da znaša terjatev Občine I. do zapuščine 1.185.608,00 SIT. Zato je odredilo, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju pri zapustnici lastnih nepremičninah vknjiži lastninska pravica v korist Občine I. do 13/25, A.B. do 6/25 in M.P. do 6/25, saj znaša vrednost nepremičnin 2.278.086,00 SIT. Glede lastništva delnic pa je odločilo, da se na certifikatnem računu prepišejo na A.B. in M.P., vsakega do 1/2. Proti temu sklepu o dedovanju sta vložila dediča A.B. in M.P. pritožbo po pooblaščencu. Pritožujeta se zoper odločitev, da dedujeta samo 12/25 zapuščine, od tega vsak 6/25. Ne strinjata se z ugotovljeno vrednostjo nepremičnin, saj gre za ogromno nepremično premoženje, od tega pa naj bi občina dobila kar 13/25 za znesek 1.185.608,00 SIT. Višina terjatve v tem znesku je sporna, saj občina nima pravice do povrnitve celotne terjatve, ker se socialna ali druga pomoč družbene skupnosti v vseh primerih ne more povrniti v celoti. Dediča se nista strinjala z ocenitvijo sodnega izvedenca, saj je nepremičnine ocenil z izredno majhnim zneskom. Prav tako se nista strinjala z načinom razdružitve tega premoženja, ker je občina na vsak način hotela nepremičnine, ki so v neposredni bližini njune hiše in predstavlja s hišo eno celoto, imajo pa veliko višjo vrednost od tiste iz cenitve, dobila pa bi jih občina po ceni, ki jo je ocenil izvedenec Prelec, ki je izredno nizka. Zato vlagata pritožbo in predlagata, da se izpodbijani sklep razveljavi, razen v delu, kjer se ugotavlja, da je nastopilo zakonito dedovanje in da dediča podedujeta to premoženje vsak do 1/2. V ponovnem postopku naj se oceni vrednost nepremičnine z drugim izvedencem izven območja Občine I. in nato ponovno oceni tudi upravičeno vrednost družbene pomoči zapustnici, pri tem pa odšteje vrednost te pomoči, ki se ne upošteva pri uveljavljanju te pomoči do zapuščine in nato ponovno odloči. Pritožba je le delno utemeljena, pa še to ne iz razlogov, ki jih navajata dediča v pritožbi, ampak zato, ker je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo materialno pravo. Dediča nista v tem zapuščinskem postopku nikoli ugovarjala vrednosti nepremičnin, kot je bila ocenjena po cenilcih občine. Tej cenitvi šele prvič ugovarjata v pritožbenem postopku, pa še to povsem pavšalno brez konkretizacije, sicer pa tudi prepozno, saj tudi v zapuščinskem postopku velja eventualna maksima. V pritožbi bi morala zato izkazati, da brez krivde nista mogla tej cenitvi prej ugovarjati, da bi bila ta pritožbena navedba sploh upoštevna (člen 337 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 163 Zakona o dedovanju - ZD). Pritožbene navedbe, da občina nima pravice do povrnitve celotne terjatve, ker se "socialna ali druga pomoč družbene skupnosti" v vseh primerih ne more povrniti v celoti, pa so zmotne, saj je določba 128. člena ZD, po kateri se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala socialno ali drugo pomoč družbene skupnosti, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, jasna. S pravnim mnenjem, objavljenim v št. 2/94, str.3 pa je tudi glede izračuna tega zneska že zavzeto poenotno stališče sodne prakse, da takšen zahtevek dajalca socialne pomoči ni denarna terjatev do zapuščine. S tem zahtevkom dajalec pomoči izloča iz zapuščine del premoženja, ki ga zapustnik zaradi prejete pomoči ni porabil za lastno preživljanje oz. oskrbo. Zato se vrednost dane pomoči ugotavlja po vrednostnih merilih, ki so veljala v tistem trenutku, po katerem se ugotovi obseg (vrednost) zapuščine. Za denarno terjatev do zapuščine gre le tedaj, ko dediči in dajalec pomoči sklenejo dogovor po 3. odst. 128. člena ZD.V konkretni zadevi dediča takšnega dogovora nista sklenila, zato je sodišče prve stopnje določbo 128. člena v tem delu pravilno uporabilo. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje delno zmotno uporabilo to določbo le v delu, ko je glede prejete družbene pomoči upoštevalo znesek 1.185.680,00 SIT, v katerega je poleg dejansko prejete pomoči v višini 1.149.468,20 SIT vštelo še znesek, ki ga je Občina I. plačala za naročene cenitve (36.140,00 SIT). Zato je v tem obsegu ugodilo pritožbi dedičev in upoštevalo pri omejitvi zgolj znesek prejete pomoči, torej znesek 1.149.468,00 SIT. Če se ta znesek primerja z vrednostjo nepremičnin, ki so predmet dedovanja, pa je omejitev dedovanja utemeljena le v obsegu 1/2 zapuščine. Ob pravilni uporabi materialnega prava bi zato sodišče prve stopnje moralo odločiti, da dedujeta dediča 1/2 nepremičnin, torej vsaj 1/4, Občina I. pa preostalo 1/2. Pritožbeno sodišče je v tem obsegu pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je omejitev dedovanja znižalo na 1/2. Sicer je pritožbo zavrnilo, ker ni utemeljena.