Jedro

V tem primeru se je dejstvo pridobitve treh novih poslovnih deležev tožene stranke zgodilo kasneje, po zaključku glavne obravnave. Zato tožena stranka utemeljeno navaja, da je lahko s sodbo izključena le glede poslovnega deleža, katerega imetnica je bila ob koncu glavne obravnave.

Glede na objektivne meje pravnomočnosti novo pridobljeni poslovni deleži niso zajeti s sodbo, posledično ne morejo biti predmet zavarovanja z regulacijsko začasno odredbo.

Z izpodbijano začasno odredbo, ki je merila na po koncu glavne obravnave pridobljene poslovne deleže, tožnika ne moreta doseči namena zavarovanja.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se spremeni izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da se izrek sedaj glasi: ″Ugovoru tožene stranke z dne 10. 1. 2022 se ugodi, sklep o začasni odredbi z dne 24. 12. 2021 se razveljavi in se zavrne predlog tožnikov za izdajo začasne odredbe z dne 13. 12. 2021. Tožnika sta dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 403,32 EUR stroškov ugovornega postopka.″

II. Tožnika sta dolžna v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti toženi stranki 779,64 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor tožene stranke z dne 10. 1. 2022 zoper sklep o začasni odredbi z dne 24. 12. 2021 (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna povrniti tožnikoma stroške ugovornega postopka 746,64 EUR v roku 8 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je med strankama nesporno, da je tožena stranka po izdaji sklepa z dne 23. 9. 2021 in sodbe z dne 20. 10. 2021 oziroma po zaključku glavne obravnave pridobila tri dodatne poslovne deleže v družbi, glede katerih je bila izdana izpodbijana začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve. Tožbeni zahtevek, ki mu je sodišče ugodilo s sodbo z dne 20. 10. 2021, se nanaša na izključitev tožene stranke kot družbenika iz družbe in ne na izključitev tožene stranke iz družbe glede določenega poslovnega deleža. Ravnanja tožene stranke morajo biti do oziroma ob zaključku glavne obravnave takšna, da utemeljujejo izključitev, medtem ko za dodatno pridobljene poslovne deleže to ne velja. Kolikor bo sodba z dne 20. 10. 2021 postala pravnomočna, bo tožena stranka z dnem pravnomočnosti izgubila položaj družbenika v družbi glede vseh do datuma pravnomočnosti pridobljenih deležev, ki bodo z izključitvijo prenehali.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. ter 2. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da družbenik s sodbo ne more biti izključen glede bodoče pridobljenih poslovnih deležev, katere pridobi po izdaji prvostopenjske sodbe in posledično po izdaji sodbe pridobljeni poslovni deleži ne morejo biti predmet zavarovanja v istem gospodarskem sporu, v katerem je bila izdana sodba. Na predlog tožečih strank je sodišče izdalo izpodbijano začasno odredbo, iz katere smiselno izhaja, da je tožena stranka izključena tudi glede teh treh poslovnih deležev, katerih ni bila imetnik na dan izdaje sodbe. To je v nasprotju s temeljnimi principi civilnega procesnega prava, da se sodi glede na dejanski in pravni položaj na dan izdaje sodbe, ne po izdaji sodbe. Tožnika do konca zadnjega naroka za glavno obravnavo nista navajala, da je tožena stranka imetnik tudi poslovnih deležev zaporedna št. 60295, 60296 in 60302 in tega nista mogla navajati, saj je dejstvo nastopilo po koncu zadnjega naroka za glavno obravnavo z vpisom v sodni register 8. 11. 2021. Procesna pravila kot mejnik ob izpolnjevanju drugih pogojev za to postavljajo konec zadnjega naroka za glavno obravnavo. Sodišče ta pravila širi in relativizira na način, da se sodba z dne 20. 10. 2021 nanaša tudi na dejstvo, ki šele bo nastopilo oziroma da se izključitev tožene stranke po sodbi z dne 20. 10. 2021 nanaša tudi na vse morebitne poslovne deleže, katere bi kadarkoli v bodoče pridobila, dan po koncu zadnjega naroka za glavno obravnavo, dan po pravnomočnosti sodbe, čez leto dni ali pa čez 100 let. Da je za odločitev v sporu merodajno dejansko stanje na dan glavne obravnave, izhaja tudi iz tega, da je pritožbeno sodišče v zvezi z dejanskim stanjem vezano na dan zaključka glavne obravnave in ne more upoštevati novih navedb glede dejstev, niti kot takih, ki so nastopila po tem datumu. V primeru sklepa o zavarovanju oziroma začasni odredbi z dne 23. 9. 2021 gre za različno pravno razmerje od tistega, ki je zajeto s sklepom o zavarovanju oziroma začasno odredbo z dne 24. 12. 2021. V primeru prvega gre za razmerje med družbo in toženo stranko kot pridobiteljem poslovnega deleža zaporedna št. 248696, v drugem primeru pa za razmerje, ki je med istima strankama nastalo v zvezi s pridobitvijo deležev zaporedna št. 60295, 60296 in 60302 s pravnim poslom z dne 29. 10. 2021. Gre za različni pravni razmerji, ki se nanašata na različne poslovne deleže tožene stranke, pridobljene na različnih pravnih podlagah.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo po pooblaščencu navajata, da ni sporno, da je bila tožena stranka na dan izdaje sodbe imetnica zgolj enega poslovnega deleža. Ima pa sodba učinek s pravnomočnostjo, pri čemer se bo nanašala na vse poslovne deleže, katerih lastnica in imetnica bo tožena stranka v času potrditve prvostopne sodbe. Tožbeni zahtevek se glasi na izključitev tožene stranke iz družbe, torej izključitev v celoti, pri čemer ni bistveno kdaj je pridobila poslovne deleže, pred ali po zaključku glavne obravnave na prvi stopnji. Kolikor temu ne bi bilo tako, bi to pomenilo, da tožečima strankama ni moč zagotoviti pravnega varstva oziroma uresničitev zahtevka, saj bi se lahko tožena stranka konstantno izmikala izključitvi iz družbe na način, da bi vsakič po zaključku glavne obravnave pridobila nov poslovni delež, s katerim bi si zagotovila družbeniški status. Slednje bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti, prav tako predstavlja zlorabo tožene stranke.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je kot nesporno ugotovilo, da je tožena stranka po izdaji sklepa (o prvi začasni odredbi) z dne 23. 9. 2021 in sodbe z dne 20. 10. 2021 oziroma po zaključku glavne obravnave pridobila tri dodatne poslovne deleže v družbi, glede katerih je bila izdana izpodbijana začasna odredba s prepovedjo odtujitve in obremenitve (11. točka obrazložitve sklepa). Ugotovitve niso sporne v tem pritožbenem postopku. Tožena stranka je pridobila tri nove poslovne deleže na podlagi notarskega zapisa Pogodbe o odplačnem prenosu poslovnih deležev SV 1200/2021 z dne 29. 10. 2021 (priloga A 184) in se je vpisala v sodni register kot družbenik po sklepu Srg 2021/46052 z dne 8. 11. 2021 (priloga A 185).

6. Sodišče prve stopnje je sicer pravilno razlogovalo, da je na podlagi sodbe družbenik izključen iz družbe z nastopom pravnomočnosti sodbe, da tedaj izgubi položaj družbenika1 ter da morajo biti ravnanja tožene stranke do oziroma ob zaključku glavne obravnave takšna, da utemeljujejo izključitev2 (11. točka obrazložitve sklepa). Vendar tožena stranka utemeljeno graja materialnopravno zmotni zaključek sodišča prve stopnje, da to ne velja za novo pridobljene poslovne deleže in da bo tožena stranka izgubila položaj družbenika glede vseh do pravnomočnosti pridobljenih deležev (11. točka obrazložitve sklepa). Zaključek se nanaša na vprašanje meja pravnomočnosti sodbe, ta pa na zavarovanje zahtevka.

7. Prvi odstavek 319. člen ZPP določa, da sodba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, postane pravnomočna, kolikor je v njej odločeno o zahtevku tožbe ali nasprotne tožbe. Kadar je v teku postopek zavarovanja med pravdnim postopkom in ta še ni pravnomočno zaključen je treba določbo razumeti tako, da je možno zavarovanje zahtevka tožbe le toliko, kolikor je zajeto z mejami pravnomočnosti sodbe. Le tedaj je mogoče z začasno odredbo doseči namen zavarovanja po prvem odstavku 273. člena ZIZ.

8. Časovne meje pravnomočnosti določajo trenutek, na katerega se nanaša pravnomočnost. V rednem pravdnem postopku časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. To je zadnji trenutek, v katerem stranki še lahko navajata dejstva in dokaze, ki nastanejo še med postopkom, prav tako pa le dejstva, ki so obstajala do tega trenutka, sodnik lahko upošteva pri odločanju v zadevi. Zato je logično, da dejstva, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne zajema3. 9. V tem primeru se je dejstvo pridobitve treh novih poslovnih deležev tožene stranke zgodilo kasneje, po zaključku glavne obravnave. Zato tožena stranka utemeljeno navaja, da je lahko s sodbo izključena le glede poslovnega deleža, katerega imetnica je bila ob koncu glavne obravnave, da tožnika do konca zadnjega naroka za glavno obravnavo nista navajala, da je tožena stranka imetnik tudi poslovnih deležev zaporedna št. 60295, 60296 in 60302 ter tega nista mogla navajati, saj je dejstvo nastopilo šele po koncu zadnjega naroka za glavno obravnavo4. Prav tako tožena stranka utemeljeno navaja, da je sodišče širilo in relativiziralo procesno pravilo o koncu zadnjega naroka za glavno obravnavo kot časovne meje pravnomočnosti, da se po razlagi sodišča prve stopnje to lahko nanaša na vse morebitne poslovne deleže, katere bi kadarkoli v bodoče pridobila, od dneva po koncu zadnjega naroka za glavno obravnavo do več let po tem. Slednje ne bi bilo utemeljeno.

10. Pravila o objektivnih mejah pravnomočnosti se nanašajo na vprašanje kateri deli sodne odločbe postanejo pravnomočni in kaj je predmet pravnomočnosti po vsebini5. Ker se pravnomočnost nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek, so z njo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena. Pri trajnejših življenjskih razmerjih, kamor se uvršča tudi zakonsko zvezo, podlaga tožbe niso posamezni dogodki, temveč razmerje kot celota6. 11. Prenos poslovnega deleža, kot ga je z odsvojiteljem izvedla tožena stranka, na splošno pomeni, da na podlagi ustreznega pravnega naslova dosedanji družbenik preneha biti imetnik poslovnega deleža in postane imetnik tega deleža druga oseba7. To možnost obravnava 481. člen Zakona o gospodarskih družbah8. Za prenos je odločilna samo volja prenositelja in pridobitelja. Ta volja se uresniči s pogodbo o odstopu poslovnega deleža9. S tem in po seznanitvi družbe je med pridobiteljem in družbo oziroma ostalimi družbeniki nastalo trajno družbeniško razmerje.

12. Tožena stranka utemeljeno navaja, da gre v primeru (prvega) sklepa o zavarovanju oziroma začasne odredbe z dne 23. 9. 2021 s prepovedjo odtujitve poslovnega deleža zaporedna št. 248696 za različno pravno razmerje od tistega, ki je zajeto z (izpodbijano) začasno odredbo z dne 24. 12. 2021, da v primeru prvega gre za razmerje med družbo in toženo stranko kot pridobiteljem poslovnega deleža zaporedna št. 248696, v drugem primeru pa za razmerje, ki je nastalo med istima strankama v zvezi s pridobitvijo deležev zaporedna št. 60295, 60296 in 60302 s pravnim poslom z dne 29. 10. 2021, da gre za različni pravni razmerji, ki se nanašata na različne poslovne deleže tožene stranke, pridobljene na različnih pravnih podlagah. Zato tudi glede na objektivne meje pravnomočnosti novo pridobljeni poslovni deleži niso zajeti s sodbo, posledično ne morejo biti predmet zavarovanja z regulacijsko začasno odredbo.

13. Za presojo časovnih in objektivnih meja pravnomočnosti ni pomembno kakšni nameni so vodili toženo stranko do pridobitve treh novih poslovnih deležev, kar izpostavljata tožnika. Tudi če bosta ostala v družbi samo dva družbenika – eden od tožnikov in tožena stranka, bo še vedno možna sodna izključitev, s čimer bo nastala enoosebna družba10. 14. Z izpodbijano začasno odredbo, ki je merila na po koncu glavne obravnave pridobljene poslovne deleže, tožnika ne moreta doseči namena zavarovanja po prvem odstavku 273. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo dejansko stanje, zmotno je uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako, da je ugodilo ugovoru tožene stranke, razveljavilo sklep o začasni odredbi in zavrnilo predlog tožnikov (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

15. Ugoditev ugovoru je narekovala spremembo odločitve o stroških ugovornega postopka. Po načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ morata tožnika povrniti toženi stranki stroške: za sestavo ugovora 500 točk po drugi točki tarifne št. 27 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), sodno takso za ugovor 30,00 EUR, materialne stroške 2 % po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Sodišče druge stopnje ni priznalo nagrade za konferenco s stranko, ker je zajeta v sestavi ugovora. Skupaj znašajo stroški ugovornega postopka 403,32 EUR.

16. Zaradi uspeha s pritožbo je sodišče druge stopnje priznalo toženi stranki tudi nagrado za sestavo pritožbe 1000 točk po šesti točki tarifne št. 27 OT, sodno takso 33,00 EUR, materialne stroške 2 % po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Glede na vrednost spornega predmeta ni priznalo nagrade za pritožbo v presežku do zahtevanih 3750 točk. Skupaj znašajo stroški pritožbenega postopka 779,64 EUR.

1 Sodba in sklep VSL I Cpg 99/2012. 2 Če je v prvi pravdi zavrnjen zahtevek za izključitev družbenika iz d.o.o., ker sodišče ugotovi, da utemeljeni razlogi niso podani, to ni ovira za ponovno vložitev tožbe z istim zahtevkom proti istemu družbeniku, če se ta tožba opora na zatrjevana nedopustna ravnanja družbenika, ki so nastala kasneje (A. Galič v: L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, Založba Uradni list, GV Založba 2009, stran 168). 3 A. Galič, prav tam. 4 Tožnika sta po koncu glavne obravnave 20. 10. 2021 vložila predlog za ponovno otvoritev glavne obravnave z dne 8. 11. 2021 in zatrjevala, da iz previdnosti za primer, da bi sodišče izključilo toženo stranko iz družbe zgolj na podlagi lastništva poslovnega deleža zaporedna št. 248696 v nominalnem znesku 63.476,58 EUR oziroma 32 % osnovnega kapitala, dopolnjujeta zahtevek in terjata izključitev v celoti, to je tudi iz naslova lastništva poslovnih deležev na podlagi sedaj sklenjene pogodbe z dne 29. 10. 2021, da je bila glavna obravnava zaključena 20. 10. 2021, vsled česar bo sodba učinkovala glede na stanje do tega dne, da posledično v primeru, da bo ugodeno tožbenemu zahtevku, se pravni učinki sodbe ne bodo raztezali na stanje po zaključku glavne obravnave, da kolikor ne bo ugodeno predlogu za ponovno otvoritev glavne obravnave, bo izničen smisel postopka, saj bo tožena stranka še vedno družbenica, spremenila se bo sama podlaga družbeništva in bo temeljilo na sedaj sklenjeni pogodbi z dne 29. 10. 2021 (list. št. 300, 301 spisa). Ta predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom, ki ga je izdalo skupaj s sodbo. 5 D. Wedam v: L. Ude in drugi, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, tretja knjiga, Založba Uradni list, GV Založba 2009, stran 156. 6 D. Wedam Lukić, navedeno delo, stran 163. 7 S. Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba Ljubljana 2009, stran 209. 8 S. Prelič, navedeno delo, stran 210. 9 S. Prelič, navedeno delo, stran 211. 10 B. Zabel v: M. Kocbek in drugi, Veliki komentar ZGD-1, tretja knjiga, GV Založba Ljubljana 2007, stran 149.