Jedro

Instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko in pooblaščenca za sprejemanje pisanj se bistveno razlikujeta, saj začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj imenuje sodišče, pooblaščenca za sprejemanje pisanj pa imenuje stranka sama. Gre za procesna subjekta, katerima je skupno zgolj to, da je njuna postavitev namenjena poenostavitvi in pospešitvi postopka, sicer pa se položaja zaradi navedenega razlikujeta

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom posameznim tožencem v roku 15 dni naložilo plačilo stroškov posredovanja sodnih pisanj, ki so nastali njihovi skupni pooblaščenki za sprejemanje pisanj odvetnici A. A. 2. Zoper sklep se iz razlogov bistvene kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje skupna pooblaščenka za sprejemanje pisanj.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V konkretnem primeru gre za spor o odpovedi pogodbe o opravljanju upravniških storitev. Ker je bila tožba vložena zoper 150 etažnih lastnikov, je sodišče vse tožence in toženke iz razloga ekonomičnosti pozvalo k imenovanju skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim sporočilo, da bo sicer za takšnega pooblaščenca štelo Republiko Slovenijo, ki je stranka v postopku. Ta sklep je sodišče vročalo vsem tožencem in toženkam. Sodišče je nato s sklepom z dne 21. 11. 2017 za pooblaščenko za sprejemanje pisanj (za vse tožence in toženke) imenovalo odvetnico A. A. Kot izhaja iz obrazložitve tega sklepa, je bila odvetnica postavljena za skupno pooblaščenko za sprejemanje pisanj po 147. členu ZPP na predlog etažnih lastnikov, ki jih odvetnica že zastopa v postopku kot njihova pooblaščenka, s predlogom pa se strinjala Republika Slovenija. Sklep z dne 21. 11. 2017 je sodišče vročilo (samo) pooblaščenki. Iz vloge pooblaščenke z dne 19. 12. 2017 je razvidno, da je pričela s pošiljanjem pisanj tistim etažnim lastnikom, ki jih ne zastopa kot njihova pooblaščenka (teh je skupaj 30), zaradi česar sedaj sodišču priglaša stroške pošiljanja pisanj tem strankam. Sodišče prve stopnje je sedaj izpodbijani sklep vročilo samo pooblaščenki.

5. Pooblaščenka v pritožbi navaja, da ni v mandatnem razmerju s toženci, v zvezi s katerimi so ji nastali stroški, saj jo je kot skupno pooblaščenko za vročanje pisanj postavilo sodišče. Zato meni, da bi lahko sodišče določbo petega odstavka 146. člena ZPP, po kateri mora stroške začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko založiti tožeča stranka, smiselno uporabilo tudi pri odločanju o stroških skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj po 147. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6. Če več oseb skupaj toži, pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, jim sodišče lahko naloži, naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Obenem sporoči tožnikom, katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, če ga ti ne imenujejo sami (prvi odstavek 147. člena ZPP). Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj, če je več oseb toženih kot enotni sosporniki (drugi odstavek 147. člena ZPP).

7. Instituta začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj za toženo stranko in pooblaščenca za sprejemanje pisanj se bistveno razlikujeta, saj začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj imenuje sodišče, pooblaščenca za sprejemanje pisanj pa imenuje stranka sama. Gre za procesna subjekta, katerima je skupno zgolj to, da je njuna postavitev namenjena poenostavitvi in pospešitvi postopka, sicer pa se položaja zaradi navedenega razlikujeta. Vročanje v tujino je namreč lahko povezano z velikimi zamudami in zapleti, zato zakon v primeru, da stranka sama ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišču nalaga, da imenuje začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj.1 Glede osebe začasnega zastopnika ZPP določa, da ga sodišče postavi med odvetniki in drugimi strokovno usposobljenimi osebami (peti odstavek 82. člena ZPP). Ker ga imenuje sodišče, zakon tudi določa kdo nosi njegove stroške in kdo jih mora začasno založiti.

8. Kot izhaja iz 147. člena ZPP, pa je postavitev skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj procesni ukrep fakultativne narave, saj je sodišču prepuščeno, da oceni, kdaj so podane takšne okoliščine, da je smiselno pozvati stranko k imenovanju skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj.2 Pooblaščenca za sprejemanje pisanj imenuje (določi) stranka sama in praviloma opravlja to nalogo eden od sospornikov. Iz tega razloga zakon v 147. členu ne ureja stroškovnih posledic, saj posebni stroški, v primeru, ko nalogo sprejemanja pisanj prevzame eden izmed njih, predvidoma niti ne nastanejo. Sicer pa povrnitev morebitnih stroškov predstavlja vprašanje njihovega notranjega razmerja, zato ti niso predmet odločanja v sodnem postopku. Enako velja tudi v primeru, ko stranka, ki je v tujini, sama imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v RS (primerjaj 146. člen ZPP).

9. Po presoji pritožbenega sodišča pritožnica v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da v določbah ZPP ni podlage, da bi sodišče posamezne tožence z izpodbijanim zavezalo k povrnitvi stroškov za pooblaščenko za sprejemanje pisanj. Sodišče strank ni pozvalo, da založijo predujem za kritje teh stroškov, zato jih že iz tega razloga tudi ni mogoče naložiti v breme predujma. Glede na opisano razlikovanje med začasnim zastopnikom in pooblaščencem za sprejemanje pisanj sicer ne gre za situacijo iz petega odstavka 146. člena ZPP, zato se lahko zaplet glede že nastalih stroškov reši s pobiranjem predujma samo v soglasju s stranko, ki je predujem pripravljena založiti. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep zaradi zmotne uporabe materialnega prava razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

10. Glede na to, da postavitve pooblaščenke za sprejemanje pisanj niso predlagale stranke, za katere sedaj sprejema pisanja in da glede na to, da tudi nadalje v spisu ni izkazana nobena vročitve tem strankam, iz spisa niti ni razvidno, da bi bile osebe, na katere se sklep nanaša, z imenovanjem pooblaščenke za sprejemanje pisanj in s tem, da jim je sodišče naložilo plačilo stroškov, sploh seznanjene. Po mnenju pritožbenega sodišča v taki situaciji uporaba tretjega odstavka 137. člena ZPP ne pride v poštev, kar naj sodišče prve stopnje prav tako upošteva v nadaljevanju postopka.

1 Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju (prvi odstavek 146. člena ZPP). Stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toženo stranko, mora založiti tožeča stranka (peti odstavek 146. člena ZPP). 2 Pritožbeno sodišče še dodaja, da se pooblaščenka za sprejemanje pisanj lahko postavi le tistim etažnim lastnikom, ki nimajo pooblaščenca in ne vsem tožencem in toženkam, kot bi izhajalo iz sklepa z dne 21. 7. 2017.