Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženka dolžna plačati odškodnino v znesku 21.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 12. 2021 dalje do plačila in stroške uveljavljanja odškodninskega zahtevka v višini 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila ter odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške pravdnega postopka.

2.Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti odmerjene pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3.Tožnik vlaga zoper odločitev sodišča druge stopnje predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnih vprašanjih:

- Ali gre za zmotno uporabo materialnega prava, če sodišče kljub ugotovitvi, da je tožniku škodo povzročila bodisi toženka, bodisi druga povezana oseba, ki je bila prisotna pri škodnem dogodku, ne ugotovi solidarne odškodninske odgovornosti toženke na podlagi četrtega odstavka 186. člena Obligacijskega zakonika, z obrazložitvijo, da je tožnik v tožbi trdil, da mu je škodo povzročila toženka in ni trdil, da jo je povzročila toženka ali ta druga povezana oseba?

- Ali gre za zmotno uporabo materialnega prava, če sodišče ugotovi, da je bil posebni varovalni ukrep, katerega je bil deležen tožnik in pri izvajanju katerega mu je nastala škoda, izveden v skladu z 29. členom Zakona o duševnem zdravju, ker je tožnik okoli 22.00 ure, ko ga je medicinsko osebje napotilo v bolniško sobo in mu ni dovolilo sprehajanja po hodniku, bil tako nemiren, da je zelo močno brcnil v vrata sobe, da se je stresla stena?

- Ali gre za bistveno kršitev določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), če se višje sodišče v odločitvi o pritožbi ni opredelilo do pritožbenih navedb tožnika, da so priče, na izpoved katerih je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločbo, imele očiten interes, da v postopku uspe toženka, saj so te priče zaposlene pri toženki in prav zanje tožnik trdi, da so mu povzročile škodo in so zato te priče neverodostojne?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o duševnem zdravju (2008) - ZDZdr - člen 29 Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 131, 186, 186/4 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 212, 243, 367a, 367a/1, 367c, 267c/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.