Jedro

Če pritožbeni razlogi niso navedeni, Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti preizkusi izpodbijano odločbo le glede bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu in pravilne uporabe materialnega prava.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 34. (pravilno 36.) člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št.105/2006) zavrglo tožničino tožbo.

2. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožnica v tožbi izrecno navajala, da v upravnem izvršilnem postopku ni bila stranka postopka oziroma, da kot solastnica nepremičnine tudi ni bila pritegnjena v upravni izvršilni postopek, kar kaže na to, da tožba, v kateri se tožnica sklicuje na sodbo prvostopnega sodišča U 429/2005 v zvezi z upravnim sporom, ki ga je sprožila tožeča stranka A.A., ni naperjena zoper upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v pravico tožnice oziroma v njeno neposredno, na zakon oprto korist, zato je tožbo na navedeni pravni podlagi zavrglo.

3. V pritožbi zoper izpodbijano sodbo tožnica smiselno ponovi tožbene navedbe, da ni vedela, da so v preteklosti potekali postopki izvršbe na nepremičnini, katere solastnica je do 1/2, to je izvedela od drugega solastnika nepremičnine (A.A.). Meni, da je upravni organ posegel v njene pravice. Predlaga za Vrhovno sodišče razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in vse „sporno izdane izvršilne postopke“.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po določbi 6. točke 36. člena ZUS-1 sodišče zavrže tožbo s sklepom, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožba, v kateri se tožnica sklicuje na njegovo sodbo, št. U 429/2005, v zvezi z upravnim sporom, ki ga ni sprožila ona, očitno ni naperjena zoper upravni akt, s katerim bi bilo poseženo v njene pravice oziroma v njeno neposredno, na zakon oprto korist. Glede na navedeno je bila v obravnavani zadevi podana pravna podlaga za zavrženje tožbe.

6. Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, po uradni dolžnosti pa mora paziti na bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (tretji odstavek 75. člena ZUS-1) in na pravilno uporabo materialnega prava (350. člen ZPP v povezavi z 22. členom ZUS-1). Ob preizkusu pritožbe v tej zadevi je Vrhovno sodišče ugotovilo, da tožnica v pritožbi ni navedla nobenega pritožbenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1, zaradi katerega se sme izpodbijati odločitev sodišča prve stopnje. Gre torej za neobrazloženo pritožbo. Zato je Vrhovno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo glede bistvenih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter ob tem ugotovilo, da v izpodbijanem sklepu ni kršitev, ki bi zahtevale njegovo razveljavitev. Ker je v obravnavani zadevi šlo za procesno rešitev sodišča prve stopnje (zavrženje tožbe v predhodnem preizkusu), materialno pravo, na katerega pravilnost uporabe v pritožbenem postopku Vrhovno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni bilo uporabljeno.

7. Glede na to, da niso podani razlogi, zaradi katerih se lahko sklep izpodbija, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v povezavi z 82. členom ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.