Jedro

Dolžnica ni podala nobenih konkretiziranih razlogov za izločitev cenilca, kot sicer navaja v pritožbi. Golo nestrinjanje z njegovo predhodno cenitvijo ni zakonski razlog, ki bi preprečeval, da ponovno opravi cenitev nepremičnin.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tržno vrednost polovičnega lastniškega deleža dolžnice na nepremičninah parc. št. 1552/3 in 1551/2 k.o. 247 - L.i v skupni vrednosti 73.652,62 EUR.

2. Dolžnica v pravočasni pritožbi podaja nestrinjanje s cenitvijo, saj ta ne odstopa od cenitve iz leta 2014. Ne strinja se s ponovno postavitvijo istega cenilca Sicer meni, da je cenilec zagotovo strokovnjak, vendar se ne strinja, da je cenitev opravil le on. Meni, da bi bilo smotrno pritegniti v postopek še drugega cenilca. Povzema zakonsko ureditev izločitve cenilca in navaja, da je podala razloge za izločitev in pripombe na cenitev, ki pa jih cenilec ni upošteval. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in postavitev drugega izvedenca. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje povzema pravilne in zadostne razloge sodišča prve stopnje, ki se je v skladu z drugim odstavkom 178. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ pri ugotovitvi vrednosti nepremičnin pravilno oprlo na v postopku pridobljeno cenitev sodnega izvedenca.

5. Dolžnica neutemeljeno meni, da ima procesno pravico, da se izvede dodaten dokaz z novim cenilcev. Za ugotovitev tržne vrednosti zadošča že ena cenitev. Izvedensko delo, ki je tudi cenitev nepremičnin, opravlja praviloma en cenilec. Le če sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev (prvi odstavek 245. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ).

6. Drugega cenilca lahko postavi sodišče tudi, če so v že pridobljeni cenitvi nasprotja ali pomanjkljivosti ali nastane utemeljen dvom o pravilnosti podane cenitve (tretji odstavek 254. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), kar pa v obravnavani zadevi ni bil primer.

7. Dolžnica v pritožbi sama ocenjuje, da je postavljeni cenilec strokovnjak, edini konkretizirani pritožbeni očitek pa predstavlja nestrinjanje z nespremenjeno vrednostjo nepremičnin, kljub poteku časa več kot tri leta od predhodne cenitve. Zgolj potek časa sam zase nujno ne pomeni spremenjene vrednosti, kot laično sklepa dolžnica. V pritožbi dolžnica le nadaljuje nekonkretizirane očitke, ki jih je že podala v svojih pripombah k cenitvi z dne 2. 11. 2017. V pripombah je le posplošeno navedla, da so se razmere na trgu in starost nepremičnine ter nadomestitveni stroški spremenili, ne da bi specificirala in pojasnila konkretne elemente zatrjevanih sprememb. Tudi ni pojasnila, v čem konkretno je izvedenčevo delo nestrokovno ali pomanjkljivo. Primerjava z vrednostjo, ki jo je ugotovil in javno objavil GURS, ki jo izpostavlja dolžnica, za izvršilni postopek ni relevantna, saj temelji na posplošitvenih predpisanih modelih, ki nujno ne izražajo prave tržne vrednosti konkretne nepremičnine.

8. V vlogi z dne 27. 9. 2017 dolžnica ni podala nobenih konkretiziranih razlogov za izločitev cenilca, kot sicer navaja v pritožbi. Golo nestrinjanje z njegovo predhodno cenitvijo ni zakonski razlog, ki bi preprečeval, da ponovno opravi cenitev nepremičnin.

9. Dolžnica ima možnost, da najpozneje osem dni pred prodajnim narokom predlaga sodišču, da na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine. K predlogu mora priložiti novo mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, s katero izkazuje, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila (četrti odstavek 178. člena ZIZ).

10. Ker tudi niso podane uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica, ki ni uspela s pritožbo, krije sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).