10. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem z zahtevo Vlade, na seji 10. marca 2022

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti 9. člena, kolikor se nanaša na vrednotenje zazidanih stavbnih zemljišč, razvrščenih v 2. in 3. skupino, prvega odstavka 11. člena, kolikor se nanaša na vrednotenje nezazidanih stavbnih zemljišč, razvrščenih v 2. in 3. skupino, tretjega odstavka 12. člena, drugega odstavka 14. člena, 14.a in 15.a člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Medobčinski vestnik št. 16/05 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Predlagateljica izpodbija v izreku navedene določbe Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje njihovo neskladje s 14. in 153. členom Ustave ter z 59. in 61. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, 44/97 – v nadaljevanju ZSZ). Člena 9 in 11 Odloka naj bi za zemljišča, razvrščena v 2. in 3. skupino, določala nesorazmerno višino točk v povezavi z dejavnostjo glede na zemljišča, razvrščena v 1., 4., 5. in 6. skupino. Tretji odstavek 12. člena Odloka naj bi bil v neskladju z ZSZ, ker naj bi glede poslovnih prostorov v območju 1 in 1a nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju NUSZ) povečal, če poslovni prostori niso zasedeni. Drugi odstavek 14. člena, 14.a in 15.a člen Odloka pa naj bi določali dodatne oprostitve plačila NUSZ, ki nimajo podlage v ZSZ. Predlagateljica predlaga razveljavitev navedenih določb.

2.Mestna občina Maribor na navedbe v zahtevi ni odgovorila.

3.Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je bil sprejet Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Mestni občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 28/18 – v nadaljevanju Odlok/18). Na podlagi 22. člena Odloka/18 je izpodbijani Odlok prenehal veljati. V takem primeru Ustavno sodišče v skladu z drugim odstavkom 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) odloči o ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa, če so izkazani pogoji iz prvega odstavka 47. člena ZUstS, tj., če predlagatelj oziroma pobudnik izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oziroma nezakonitosti.

4.Ustavno sodišče je predlagateljico pozvalo, naj pojasni, ali vztraja pri vloženi zahtevi, ter v primeru, da pri zahtevi vztraja, izkaže tudi okoliščine, iz katerih bo razvidno, katere posledice protiustavnosti oziroma nezakonitosti bi bilo treba odpraviti. Predlagateljica je na poziv Ustavnega sodišča odgovorila, da vztraja pri vloženi zahtevi. Navedla je, da je na podlagi spornega Odloka odprt pritožbeni postopek pred Ministrstvom za finance zoper odločbo o odmeri NUSZ za leto 2018. Zavezanec naj bi kot pritožbeni razlog navajal predvsem vprašanje ustavnosti in zakonitosti 9. člena Odloka. Odločitev v obravnavani zadevi bi po mnenju predlagateljice neposredno vplivala na navedeni pritožbeni postopek.

5.Odlok je v 9. členu s točkami ovrednotil zazidana stavbna zemljišča in jih, ob upoštevanju vrste dejavnosti oziroma namena njihove uporabe in lege, razvrstil v 6 skupin. Predlagateljici je sporno ovrednotenje zgolj zazidanih stavbnih zemljišč, ki so razvrščena v 2. in 3. skupini. S splošno navedbo, da zavezanec v pritožbenem postopku zoper odločbo o odmeri NUSZ zatrjuje protiustavnost in nezakonitost celotnega 9. člena Odloka, pri čemer predlagateljica ne pojasni, v katero skupino spada zemljišče, od katerega mora zavezanec plačati NUSZ, predlagateljica ni izkazala pravovarstvene potrebe. Predlagateljica pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega odstavka 11. člena, kolikor se nanaša na 2. in 3. skupino ovrednotenih nezazidanih stavbnih zemljišč, tretjega odstavka 12. člena, drugega odstavka 14. člena ter 14.a in 15.a člena Odloka sploh ni utemeljila.

6.Glede na navedeno predlagateljica ni izkazala pravovarstvene potrebe iz drugega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 47. člena ZUstS za presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih določb Odloka. Zato je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Odlok/18 je začel veljati 17. 11. 2018, uporabljati pa se je začel 1. 1. 2019.