Jedro

Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti, čemur je sledila sodna praksa (tako je zastavljen tudi program za izračun zamudnih obresti, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije). Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot sta to upoštevali tudi stranki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti).

Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage. Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenemu stališču, da ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle. Meni tudi, da ni niti podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep delno spremeni, in sicer: 1) v II. točki izreka tako, da se: - ugovoru ugodi še v delu, v katerem se nanaša na izterjavo glavnice nad zneskom 987,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2013 dalje do izpolnitve, in se tudi v tem obsegu sklep o izvršbi razveljavi, predlog za izvršbo zavrne in izvršba ustavi, - upniku naloži povrnitev dolžnikovih stroškov ugovornega postopka v višini 32,13 EUR, ki jih mora plačati v 15. dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči naslednji dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev in tečejo do izpolnitve; 2) v III. točki izreka tako, da se odmera upnikovih stroškov odgovora na ugovor zniža za 44,89 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v nespremenjenem delu izpodbijanih II. in III. točke izreka potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, dolžniku pa mora v 8. dneh plačati 73,01 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnika delno ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo v delu, ki se nanaša na izterjavo glavnice v znesku nad 2.371,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2013 do plačila (I. točka izreka), v preostalem delu je ugovor dolžnika zavrnilo (II. točka izreka) ter mu naložilo upniku v osmih dneh povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 76,86 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper sklep se je pravočasno po pooblaščenki pritožil dolžnik, uveljavlja pa pritožbena razloga nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Iz vsebine pritožbe izhaja, da sklep izpodbija v delu, v katerem z ugovorom ni uspel (II. in posledično III. točka izreka sklepa). Vztraja pri ugovornem stališču, da je z nakazili 24. 11. 2009, 18. 9. 2013 in 20. 9. 2013 poravnal vse obveznosti iz izvršilnih naslovov in se ne strinja z uporabo konformne metode izračuna zamudnih obresti do 27. 6. 2003 in nadaljevanjem obrestovanja glavnice s pripisanimi obrestmi. Opira se na 371. in 375. člen OZ oziroma na ustrezne določbe ZOR. Opozarja na neenotno prakso glede izračuna obresti, pri čemer Vrhovnemu sodišču ni uspelo sprejeti odločitve, ki bi na splošno to vprašanje urejala. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Upnik je po pooblaščencih na pritožbo odgovoril, predlaga njeno zavrnitev, dolžniku pa naj se naloži plačilo stroškov odgovora na pritožbo. Vztraja pri svojem stališču izračuna zakonskih zamudnih obresti od 28. 6. 2003 dalje tako, da se obrestuje glavnica z do takrat nateklimi in pripisanimi obrestmi.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnikov predlog za izvršbo temelji na dveh izvršilnih naslovih, in sicer: 1) sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 3140/2008-III z dne 9. 9. 2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 4362/2009 z dne 25. 3. 2010, s katero so mu bili prisojeni: - odškodnina v znesku 8.514,23 EUR (s sodbo sodišča prve stopnje 2.889,23 in s sodbo višjega sodišča zvišano za 5.000,00 in 625,00 EUR) z zamudnimi obrestmi za čas od 24. 6. 2002 do 27. 6. 2003 v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, od 28. 6. 2003 dalje do plačila pa po zakonski obrestni meri zamudnih obresti, - pravdni stroški v znesku 2.911,71 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje; 2) sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1146/2010-III z dne 2. 7. 2010, s katero so mu bili prisojeni: - 824,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 1999 do 31. 10. 2002, - 25,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer za čas od 1. 1. 2002 do 27. 6. 2003 v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, od 28. 6. 2003 dalje do prenehanja obveznosti pa po zakonski obrestni meri zamudnih obresti, - pravdni stroški v višini 943,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje.

6. Sodišče prve stopnje je kot med strankama nesporno ugotovilo, da je dolžnik opravil tri plačila na račun terjatev iz izvršilnih naslovov, in sicer: - 24. 11. 2009 znesek 8.649,43 EUR, - 18. 9. 2013 znesek 14.383,00 EUR in - 20. 9. 2013 znesek 1.675,60 EUR.

7. Pri vrstnem redu vračunavanja izpolnitve je sodišče prve stopnje sledilo upnikovim navedbam v predlogu za izvršbo in štelo, da so bili s prvim plačilom 24. 11. 2009 v celoti poplačani pravdni stroški v višini 2.911,71 EUR, z zadnjim plačilom dne 20. 9. 2013 pa v celoti materialna škoda zaradi izgube na zaslužku v znesku 824,34 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 8. 1999 do 31. 10. 2002 v skupnem znesku 1.675,60 EUR, kot je obračunal tudi dolžnik (priloga B6 v spisu). V sklepu ugotovljenega vrstnega reda vračunavanja dolžnik v pritožbi ne izpodbija in zato višje sodišče šteje, da med strankama ni sporen ter pravilnosti ugotovitve ne preizkuša. 8. Glavni ugovorni razlog, pri katerem vztraja dolžnik tudi v pritožbi, se nanaša na izračun obresti od odškodninske terjatve v višini 8.514,23 EUR po prvo navedenem izvršilnem naslovu in 25,32 EUR po drugo navedenem izvršilnem naslovu. Upnik je namreč izračunal obresti od navedenih glavnic od začetka teka in do 27. 6. 2003 po konformni metodi, od 28. 6. 2003, ko je pričel veljati Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (v nadaljevanju ZPOMZO-1, Uradni list RS, št. 56/2003), pa je nadaljeval z obrestovanjem glavnice s pripisanimi zamudnimi obresti po linearni metodi. Upošteval je obrestno mero v skladu z izvršilnima naslovoma, in sicer je bila višina obrestne mere zamudnih obresti za prvo obdobje (do 27. 6. 2003) zmanjšana za temeljno obrestno mero (TOM), od 28. 6. 2003 dalje pa v višini obrestne mere zakonskih zamudnih obresti.

9. Dolžnik v ugovoru nasprotuje obrestovanju obresti od 28. 6. 2003 dalje in je izračunaval obresti od tega trenutka dalje po linearni metodi od glavnice brez pripisanih obresti. Skliceval se je tudi na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 220/2012, upnik pa je v odgovoru opozoril na sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 168/2009, ki je po njegovem mnenju to vprašanje dokončno rešila.

10. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pritrdilo upnikovemu stališču, da se do vključno 27. 6. 2003 uporablja konformna metoda izračuna obresti, od 28. 6. 2003 dalje pa linearna metoda, pri čemer gre za nadaljevanje obrestovanja s pripisanimi obrestmi povečane glavnice. Oprlo se je na prej navedeno sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in tudi na sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 557/2009. 11. Po mnenju višjega sodišča stališče sodišča prve stopnje v konkretnem primeru, ko upnik izterjuje odškodnino v zneskih 8.514,23 EUR in 25,32 EUR z zamudnimi obrestmi do 27. 6. 2003 po obrestni meri zamudnih obresti, zmanjšani za TOM, ni pravilno. Na to vprašanje tudi ne daje odgovora prej navedena sodba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, saj ni bilo obravnavano obrestovanje odškodninske terjatve, temveč davčne.

12. Konformna obrestna mera je bila predpisana do uveljavitve ZPOMZO-1 dne 28. 6. 2003. Opredeljeval jo je Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (v nadaljevanju ZPOMZO, Uradni list RS, št. 45/1995 in 109/2001 - novela ZPOMZO-A). ZPOMZO je določal (enako kot pred tem tudi Zakon o obrestni meri zamudnih obresti iz leta 1992 - ZOMZO) obrestno mero zamudnih obresti, sestavljeno iz dveh delov: revalorizacijskega (TOM) in realnega. 3. člen ZPOMZO je opredelil, da je TOM letna obrestna mera za denarne obveznosti v domačem denarju, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti (revalorizacijo), določi pa jo Banka Slovenije s sklepom. Banka Slovenije je določila, da se letna TOM, veljavna za določen mesec, iz mesečne TOM izračuna na konformni način. Revalorizacijski del obrestne mere zamudnih obresti je torej vplival, da je obrestna mera (ki je kljub sestavi iz dveh delov ena sama) konformna, kar je mogoče pravilno uporabiti samo z izračunom obresti na konformni način(1). Za zamudne obresti od odškodninskih terjatev oziroma obveznosti pa velja ureditev po ZPOMZO le v omejenem obsegu.

13. Pred uveljavitvijo ZPOMZO-1 je v zvezi z obrestovanjem odškodninskih terjatev oziroma obveznosti treba upoštevati določbo drugega odstavka 189. člena ZOR (oziroma drugega odstavka 168. člena OZ), da se povračilo škode odmerja po cenah na dan sojenja, kar velja za premoženjsko in za nepremoženjsko škodo. Po tej določbi je torej že v odmeri odškodnine (glavnice) upoštevana rast cen od nastanka škode pa do dneva sojenja, zaradi česar bi ob upoštevanju obrestne mere zamudnih obresti po ZPOMZO (TOM) prišlo do dvojne valorizacije odškodninskih terjatev oziroma obveznosti. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s tem v zvezi na občni seji 26. 6. 2002 sprejelo načelno pravno mnenje, v skladu s katerim je tudi odločeno v izvršilnih naslovih v predmetni izvršilni zadevi, da se odškodninska terjatev za čas do uveljavitve ZPOMZO-1 obrestuje v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM. Revalorizacijska funkcija TOM je torej odpadla.

14. Glede na to, da so bile do ZPOMZO-1 zamudne obresti konformne zaradi predpisanega TOM, je z uveljavitvijo ZPOMZO-1, ki TOM več ne določa, odpadla podlaga za konformni način izračunavanja obresti, čemur je sledila sodna praksa (tako je zastavljen tudi program za izračun zamudnih obresti, ki ga je verificiralo Vrhovno sodišče Republike Slovenije). Če je bila podlaga za konformne zamudne obresti, in posledično za konformni način izračunavanja, TOM, ki pa je bila do ZPOMZO-1 iz obrestovanja odškodninskih terjatev oziroma obveznosti izključena glede na prej navedeni določbi ZOR oziroma OZ in sprejeto načelno pravno mnenje, ni materialnopravne podlage za opredelitev zamudnih obresti od teh terjatev oziroma obveznosti kot konformne in za njihov izračun po konformni metodi. Odškodninske terjatve oziroma obveznosti se do uveljavitve ZPOMZO-1 namreč obrestujejo zgolj po v času do ZPOMZO-1 predpisani realni obrestni meri zamudnih obresti (13,5 odstotnih točk, kot sta to upoštevali tudi stranki tega izvršilnega postopka ob izračunu zamudnih obresti).

15. Nadaljevanje obrestovanja povečane glavnice (s pripisanimi obrestmi) od 28. 6. 2003 dalje bi pomenilo dopustitev obrestovanja obresti brez zakonske podlage. Višje sodišče glede na navedeno pritrjuje pritožbenemu stališču, da ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle. Meni tudi, da ni niti podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM.

16. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče opravilo ponovni izračun terjatev po izvršilnih naslovih, upoštevaje opravljena plačila in vrstni red vračunavanja, ki ga je upoštevalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, dolžnik pa mu v pritožbi ni nasprotoval. Dolžnik pri izračunu obresti od odškodninskih obveznosti ni bil dosleden pri uporabi metode izračuna in je obveznost po izvršilnem naslovu P 3140/2008-III v zvezi z II Cp 4362/2009 izračunal za obdobje do 27. 6. 2003 delno po linearni, delno pa po konformni metodi (prilogi B2 in B4). Vendar pa izračuna zamudnih obresti (s programom IUS-INFO) kažeta na minimalno razliko v obrestih, in sicer od seštevka odškodninskih terjatev iz obeh izvršilnih naslovov 8.514,23 EUR in 25,32 EUR znaša razlika v izračunu obresti po konformni oziroma linearni metodi le 0,77 EUR za obrestovano obdobje do 27. 6. 2003 (priloge 1a do 1č so sestavni del tega sklepa)(2). Višje sodišče je to razliko zanemarilo in izračunalo zamudne obresti od odškodninskih terjatev od začetka teka do prvega opravljenega plačila dne 24. 11. 2009 po linearni metodi. Izračun je za celotno obdobje opravilo v programu IUS-INFO.

17. Ugotovilo je, da je na dan prvega plačila 24. 11. 2009 (obresti so izračunane do vključno 23. 11. 2009 - to je zadnji dan, ko so pred prvim plačilom še tekle) znašala odškodninska terjatev: 8.514,23 EUR glavnice in 8.419,52 EUR obresti od te glavnice, skupaj torej 16.933,75 EUR (priloga 2a je sestavni del sklepa), ter 25,32 EUR glavnice in obresti od te glavnice 26,67 EUR(3) (priloga 2b je sestavni del tega sklepa).

18. Glede na vračunavanje izpolnitve s prvim plačilom 24. 11. 2009 (glej točko 7. te obrazložitve) je ostalo še 5.737,72 EUR, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje. Iz tega zneska so se poplačale delno do tedaj natekle obresti, ki so na dan tega plačila od skupne odškodninske obveznosti znašale 8.446,19 (8.419,52 + 26,67) EUR. Neplačana je tako ostala celotna glavnica v višini 8.539,55 (8.514,23 + 25,32) EUR in zamudne obresti v višini 2.708,47 EUR.

19. Na dan naslednjega plačila 18. 9. 2013 je upnikova obveznost znašala: glavnico v višini 8.539,55 EUR, obresti v višini 2.708,47 EUR, obresti od glavnice od dneva prvega plačila 24. 11. 2009 do zadnjega dneva pred drugim plačilom 17. 9. 2013 v višini 2.921,99 EUR (priloga 3a je sestavni del tega sklepa) in pravdne stroške v višini 943,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku paricijskega roka (4. 9. 2010), ki znašajo 256,77 EUR, skupaj 1.200,29 EUR (priloga 3b je sestavni del tega sklepa) - na podlagi sodbe P 1146/2010-III.

20. S plačilom 18. 9. 2013 v višini 14.383,00 EUR so bili poplačani po vrstnem redu, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v celoti pravdni stroški z zamudnimi obrestmi (skupaj 1.200,29 EUR - priloga 3b), obresti od odškodninske obveznosti (2.708,47 + 2.921,99 EUR). Tako je ostalo 7.552,25 EUR za poplačilo glavnice v skupni višini 8.539,55 EUR.

21. Navedeni izračun pokaže, da dolžnikov ugovor ni v celoti utemeljen, saj je kljub linearnemu obrestovanju nominalne glavnice ostalo še neplačanih 987,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2013 dalje.

22. Višje sodišče je glede na navedeno pritožbi delno ugodilo in ugovoru delno ugodilo še za znesek, ki presega 987,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 9. 2013 dalje do izpolnitve obveznosti, in v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo in izvršbo ustavilo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

23. V preostalem delu je pritožba zoper II. točko izreka sklepa neutemeljena, saj dolžnik ni navedel nobenega dejstva, ki bi utemeljevalo ugotovitev, da je terjatev v celoti prenehala. Višje sodišče je torej v delu, v katerem se ugovor nanaša na 987,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, pritožbo zavrnilo in sklep v nespremenjenem delu II. točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

24. Sprememba odločitve o ugovoru je terjala tudi spremembo odločitve o ugovornih stroških strank (drugi odstavek 165. člena in drugi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, ter 3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik je z ugovorom uspel v 58,41 %, upnikov uspeh pa je 41,59 %.

25. Dolžnik je v ugovoru zahteval povrnitev plačane sodne takse v višini 55,00 EUR in materialnih stroškov (30,00 oziroma 20,00 EUR za fotokopiranje in poštnino). Višje sodišče je v sorazmerju z njegovim uspehom priznalo stroške za plačano sodno takso v višini 32,13 EUR (58,41 % od 55,00). Ni pa priznalo zahtevka za povrnitev materialnih stroškov, saj dolžnik nastanka teh stroškov ni izkazal in zahtevka niti ni mogoče preizkusiti. Povrnitev stroškov je zahteval v roku 15 dni od prejema sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zamudne obresti tečejo od dneva zamude, to je od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, 13. 12. 2006) in ne od izdaje sklepa dalje.

26. Dolžnik je upniku dolžan povrniti le sorazmeren del stroškov odgovora na ugovor v višini 31,97 EUR (41,59 % od 76,86) ali za 44,89 EUR manj, kot je odmerjeno v III. točki izreka sklepa.

27. Dolžnik je v pritožbi priglasil stroške v višini takse za pritožbo 125,00 EUR in materialne stroške v višini 30,00 EUR (fotokopiranje, poštnina). Višje sodišče je v sorazmerju z dolžnikovim uspehom priznalo stroške za plačano sodno takso v višini 73,01 EUR (58,41 % od 125). Iz razlogov, navedenih pod točko 25. obrazložitve tega sklepa, pa priznalo ni zahtevka za povrnitev materialnih stroškov v višini 30,00 EUR. Roka za plačilo dolžnik v pritožbi ni navedel, zato je višje sodišče določilo 8-dnevni rok za plačilo, prav tako tudi ni zahteval zakonskih zamudnih obresti.

28. Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj z navedbami v njem ni prispeval k odločitvi o zadevi. Odločitev temelji na prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

(1) Prim. Vladimir Balažic, Ureditev zamudnih obresti od ZOR do ZPOMZO-1, Inštitut za primerjalno pravo, Zbornik, III. Dnevi civilnega prava, april 2005. (2) Več o tem glej Janez Tekavc, Konformni ali linearni obračun zakonitih zamudnih obresti, PP 9/2005. (3) Do uveljavitve novele OZ-A, s katero je bil črtan 376. člen OZ, obresti še niso dosegle glavnice.