Jedro

Postopek izterjave davkov se sicer začne (uvede) po uradni dolžnosti, a po pravilih Zakona o davčnem postopku (40. čl. ZDavP). Izvršba po pravilih ZIZ je dopustna šele, če davka ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih dohodkov in terjatev niti iz njegovega premičnega premoženja, in le na nepremično premoženje in delež družbenika dolžnika (81. člen ZDavP). Vse navedeno kaže, da se postopek izvršbe po ZIZ ne začne po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ne pride v poštev določilo četrtega odstavka 38. člena ZIZ, po katerem se v primeru, če se postopek uvede po uradni dolžnosti, predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je upnik dolžan v roku 30 dni založiti predujem v znesku 100.000,00 SIT na žiro račun sodišča, sicer bo postopek ustavilo.

Upnik je vložil predlog za podaljšanje roka in se podrejeno zoper sklep tudi pritožil. Glede na spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zlasti določbe 4. odst. 38. čl. in 2. čl. ZIZ v zvezi z 81. čl. Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP) ter skladno s pravnim tolmačenjem Ministrstva za pravosodje, iz katerih sledi, da se v postopkih izvršbe, ki se vodijo zaradi izterjave zapadlih davkov, potrebni stroški izvršbe (torej tudi predujem) izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo, Republika Slovenija - davčni organi niso dolžni plačati predujma. Upnik meni, da je sklep sodišča prve stopnje za založitev predujma napačen in v nasprotju s spremembami ZIZ, zato prvenstveno predlaga, da sodišče prve stopnje njegovo vlogo šteje kot predlog za podaljšanje roka in rok za založitev predujma podaljša za tri mesece, nato pa izpodbijani sklep razveljavi ter odredi, da se sredstva založijo iz proračuna sodišča. Podrejeno predlaga, da se vloga šteje kot pritožba zaradi zmotne uporabe materialnega prava, višje sodišče pa naj izpodbijani sklep razveljavi.

Sodišče prve stopnje je vlogo štelo kot pritožbo in jo odstopilo v reševanje višjemu sodišču. Pritožba ni utemeljena.

Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika. Če zakon tako določa, se postopek uvede tudi po uradni dolžnosti (2. člen ZIZ). Izvršba po uradni dolžnosti je izjema od načela dispozitivnosti postopka izvršbe in mora biti kot taka nedvoumno določena v zakonu oziroma izhajati iz njega. Postopek izterjave davkov se sicer začne (uvede) po uradni dolžnosti, a po pravilih Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP - 40. čl. ZDavP). Izvršba po pravilih ZIZ je dopustna šele, če davka ni bilo mogoče izterjati iz dolžnikovih dohodkov in terjatev niti iz njegovega premičnega premoženja, in le na nepremično premoženje in delež družbenika dolžnika (81. čl. ZDavP). Vse navedeno kaže, da se postopek izvršbe po ZIZ ne začne po uradni dolžnosti. To pa pomeni, da tudi ne pride v poštev določilo 4. odst. 38. čl. ZIZ, po katerem se v primeru, če se postopek uvede po uradni dolžnosti, predujem oziroma varščina ne plača, potrebni stroški pa se vnaprej izplačajo v breme proračuna sodišča, ki je dovolilo izvršbo.

Pritožba upnika torej ni utemeljena in ker tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).