Jedro

Je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se točka I. izreka sklepa poslej glasi: „Predlogu prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse se delno ugodi, tako, da se taksna obveznost v znesku 939,00 EUR zniža na 300,00 EUR in se pri tem dovoli plačilo v petih mesečnih zaporednih obrokih po 60,00 EUR. Prvi obrok zapade v plačilo 15. 4. 2014, naslednji obroki pa vsakega 15. dne v naslednjih mesecih, zadnji obrok 15. 8. 2014.“

II. Sicer se pritožba zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse v znesku 939,00 EUR po tar. št. 1111 Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) zavrnilo, predlogu druge tožnice za oprostitev plačila sodne takse pa delno ugodilo tako, da se taksna obveznost druge tožnice po tar. št. 1111 ZST-1 v predmetni pravdni zadevi zniža na 10,00 EUR.

2. Zoper odločitev navedeno pod točko I. izreka sklepa sodišča prve stopnje je prva tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi bistvene kršitve določb postopka, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče pri odločanju o predlogu prve tožnice za oprostitev plačila sodne takse zmotno zaključilo o premoženjskem stanju prve tožnice. V 5. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je navedlo, da je njen partner kot podjetnik posameznik ustvaril dodatni dohodek, ki po podatkih AJPES za leto 2012 predstavlja poslovni izpis obračunskega obdobja v višini 16.738,00 EUR, kar je mesečno povprečno 1.395,00 EUR. Takšna ugotovitev sodišča prve stopnje pa je napačna, saj iz podatkov AJPES za leto 2012 izhaja, da je imel partner prve tožnice poslovni izid obračunskega obdobja v letu 2012 v znesku 4.880,00 EUR, takšen znesek pa je zapisan tudi v izjavi o premoženjskem stanju v rubriki 106. Ta okoliščina vpliva na ugotovitev skupnega mesečnega dohodka, ki je v tem primeru le 1.214,87 EUR in ne 2.647,87 EUR. Zaradi navedenega je odločitev prvostopnega sodišča v I. točki izreka izpodbijanega sklepa nepravilna in zato prva tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev plačila sodnih taks v celoti ugodi oziroma podrejeno, da pritožbeno sodišče ugodi predlogu za delno oprostitev oziroma obročno plačilo sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Prva tožnica v pritožbi utemeljeno opozarja, da je prvostopno sodišče pri odločanju o prošnji za taksno oprostitev nepravilno upoštevalo njeno premoženjsko stanje in premoženjsko stanje njenih družinskih članov. Prva tožnica, ki ni prejemnica denarne socialne pomoči, lahko glede na določbo prvega odstavka 11. člena ZST-1 sodišče oprosti plačila sodne takse le delno, v kolikor bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, kot to določa drugi odstavek 11. člena ZST-1, prav tako pa ji lahko v takšnem primeru sodišče odloži plačilo sodne takse ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, kot to nadalje določa tretji odstavek 11. člena ZST-1. Pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (sklep I Up 355/2013, z dne 10. 10. 2013, sklep I Up 213/2013, z dne 13. 6. 2013, in drugi) presoja na podlagi kriterijev, ki jih za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in od 1. 1. 2012 dalje Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), ob upoštevanju Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in Sklepa o ustaljeni višini minimalnega dohodka od julija 2013, ki določa, da osnovni znesek minimalnega dohodka od 1. julija 2013 znaša 265,22 EUR. Na navedeni zakonski podlagi se ugotavljajo tudi dohodek oziroma sredstva, s katerimi se stranka preživlja. ZBPP v 13. členu določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Prvostopno sodišče je v izpodbijanem sklepu kot takšen minimalni lastni dohodek družine pravilno ugotovilo znesek 846,05 EUR, vendar pa je pri ugotavljanju dohodka družine nepravilno upoštevalo, da izvenzakonski partner prve tožnice, kot podjetnik posameznik, ustvarja dodatni dohodek, in da je po podatkih AJPES v letu 2012 poslovni izid obračunskega obdobja znašal 16.738,00 EUR, kar je povprečno mesečno 1.395,00 EUR. Iz izjave o premoženjskem stanju za izvenzakonskega partnerja prve tožnice D.V. izhaja, da je imel v letu 2012 poslovni izid obračunskega obdobja 4.880,08 EUR, znesek 4.880,00 EUR pa izhaja tudi iz uradnih evidenc AJPES za D.V. s.p., nosilca dejavnosti G., projektiranje in poslovne storitve. Prva tožnica zato v pritožbi utemeljeno graja, da je prvostopno sodišče pri ugotavljanju dohodka družine nepravilno upoštevalo znesek 16.738,00 EUR (ta znesek se nanaša na I.V. s.p. in ne D.V. s.p.), saj bi moralo upoštevati znesek 4.880,00 EUR. Ob upoštevanju zneska 4.880,00 EUR je lastni povprečni dohodek družine 1.659,54 EUR in ne 2.647,87 EUR, kot je to napačno ugotovilo sodišče prve stopnje, ta znesek pa ne presega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Zaradi navedenega bi bila s plačilom sodne takse v znesku 939,00 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja prva tožnica in njeni družinski člani in so zato podani pogoji za delno oprostitev plačila sodne takse v znesku 939,00 EUR oziroma je podana podlaga za obročno plačilo sodne takse. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi prve tožnice ugodilo in ji taksno obveznost znižalo na 300,00 EUR ter ji dovolilo obročno plačilo sodne takse na način, kot izhaja iz točke I. izreka tega sklepa.

5. Ker prvostopno sodišče pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP in prvim odstavkom 366. člena ZPP, prva tožnica pa v tožbi zgolj pavšalno uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in se zato pritožbenemu sodišču s tem ni potrebno ukvarjati, je pritožbeno sodišče v skladu s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi prve tožnice delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v točki I. izreka spremenilo tako, kot izhaja iz točke I. izreka tega sklepa, sicer pa na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo.