Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11. 4. 2000
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji dne 11. aprila 2000
s k l e n i l o :
Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. U 1620/97 z dne 24. 9. 1997 se ne sprejme.
Pritožnica je vložila ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča RS, št. U 1620/97 z dne 24. 9. 1997. Navaja, da se z lokacijskim dovoljenjem ne strinja, ker se predvideni objekt nahaja na večji tlorisni površini od starega objekta, predvidena višina slemena objekta pa je višja od slemena njenega objekta.
Dodaja, da je objekt spomeniško zavarovan.
Ustavno sodišče je pritožnico pozvalo, da naj ustavno pritožbo dopolni z navedbo domnevno kršenih človekovih pravic ali temeljnih svoboščin.
Pritožnica v odgovoru navaja, da se z lokacijskim dovoljenjem ne strinja tudi zato, ker ji zastira sonce do 11. ure. Ker je solastnica polovice hiše, bi sodišče pri odločanju moralo upoštevati 33. člen Ustave o varovanju zasebne lastnine.
Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijanimi posamičnimi akti kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine (50. člen Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Ustavna pritožba ni nadaljnje pravno sredstvo v okviru rednega sodstva, s katerim bi bilo mogoče uveljavljati kršitve pri ugotovitvi dejanskega stanja ter uporabi materialnega in procesnega prava same po sebi. Ustavno sodišče se omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno.
Glede na vsebino pritožničinih navedb v tej ustavni pritožbi je očitno, da ne gre za kršitev pravice do zasebne lastnine.
Sodišče je pri presoji upoštevalo lastninsko pravico pritožnice in svoje stališče obrazložilo. Ugotovilo je, da je odmik 2m v konkretnem primeru v skladu s prostorskimi ureditvenimi pogoji tudi, če tožnica za tak odmik ni dala soglasja. Tožničin objekt je gospodarsko poslopje, ki ima proti objektu investitorja le odprtino za zračnik, tožnica pa sanitarno varstvene zahteve uveljavlja v zvezi z bodočo spremembo tega objekta v stanovanjski objekt.
Očitno je, da ne gre za kršitev človekovih pravic, zato ustavne pritožbe ni mogoče sprejeti.
Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: namestnik predsednice senata Lojze Janko ter člana dr. Janez Čebulj in dr. Mirjam Škrk.
Namestnik predsednice senata:
Lojze Janko